Znanstveniki so preučili razvoj palca v razmerju s preostalimi prsti in ugotovili, da je pri človeških rokah (od skupnega prednika z opicami do zdaj) manjši evolucijski napredek kot recimo pri šimpanzih. Tako pri šimpanzih kot pri orangutanih se je z evolucijo palec manj podaljšal, s čimer se jim je močno izboljšal prijem, ki jim omogoča lažje plezanje po drevju. Pri ljudeh je, v nasprotju s tem, palec razmerma dolg, preostali prsti pa razmeroma kratki.
Ugotovitve izzivajo splošno prepričanje, da je naša desna roka tista, ki je človeštvo dvignila na 'višjo raven' v primerjavi z drugimi primati.
Med večino velja prepričanje, da smo ljudje vrhunec evolucije, rezultat milijonov let evolucije, ki nas ločuje od naših najbližjih živalskih bratrancev. Toda nova raziskava kaže, da je del našega telesa bolj primitiven od šimpanzov – in sicer so to naše dlani. Analiza anatomije rok živečih in izumrlih opic je pokazala, da so se človeške roke, glede na skupnega prednika s šimpanzi, bore malo razvile v primerjavi s šimpanzovimi.
Dolgo je veljalo prepričanje, da so prav roke tiste, zaradi katerih smo se ljudje razvili v drugo smer kot preostale živali, a so nove raziskave pokazale, da so naše roke v resnici vsaj v evolucijskem smislu bolj primitivne.
Človeške roke so ohranile relativno dolg palec v primerjavi s kazalcem, pri čemer so naše dlani bolj podobne gorilinim in omogočajo natančnejše prijeme. Pri velikih opicah tudi sicer znanstveniki vse pogosteje opažajo lastnosti, za katere so bili dolgo prepričani, da so rezervirane za človeško vrsto.
Tudi na drugih področjih
Ljudje v primerjavi z njimi, vsaj evolucijsko gledano, izgubljamo svoj položaj edinstvenosti. Nedavne študije so pokazale, da šimpanzi nimajo le samozavesti, ampak tudi močan občutek moralnosti. Tako so bili šimpanzi recimo močno razburjeni, ko so videli neznanega dojenčka v nevarnosti. Imajo tudi relativno visoko sposobnost uporabe orodja. Uporabljajo palice za lovljenje termitov, mah uporabljajo kot spužvo, celo šilijo palice, da jih uporabijo kot sulice za lovljenje plena. Nedavne ugotovitve na univerzi Yale so celo pokazale, da so dovolj inteligentne, da razumejo kuhanje.
V seriji zanimivih poskusov so našo 'sorodniki' jedli raje kuhano zelenjavo kot surovo, pripravljeni so bili čakati, da se je hrana skuhala, razumeli so, kaj se lahko kuha in česa se ne kuha.
Prav tako je dolgo veljalo prepričanje, da so naše edinstvene dlani takšne zaradi prilagojenosti uporabe orodij. A kot kažejo raziskave, zasnove za naše dlani izvirajo še od tedaj, ko se še nismo ločili od šimpanzov, kar naj bi bilo pred približno 5 milijoni let.
Dr. Sergio Almecija, antropolog na Stony Brook University v New Yorku, ki je vodil raziskavo, je dejal, da se je ljudem od ločitve od skupnega prednika le malo spremenila dlan. "To je verjetno prišlo s prihodom običajnega bipedalizma in skoraj zagotovo pred kameno dobo." Nove ugotovitve bi lahko vso evolucijsko teorijo postavile na glavo, so prepričani znanstveniki, ki so izvedli to raziskavo z dr. Sergiom Almecijo na čelu. "Kolektivno naši rezultati potrjujejo številne evolucijske scenarije z globokimi in daljnosežnimi posledicami v zvezi s teorijami glede skupnega prednika opic in ljudi. V prvi polovici dvajsetega stoletja, je pri teorijah o človeški evoluciji prevladovalo stališče, da je do ločitve prišlo zgodaj," je dejal. "A kot kaže, je bil naš zadnji skupni prednik izjemno podoben današnjim šimpanzom."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV