Abu Bakr al-Bagdadi: Od nepomembnejga reveža do ...

Večkrat do sedaj so se že pojavile informacije, da je bil v napadu območij, ki so pod okupacijo samooklicane Islamske države (IS), ubit vodja te teroristične organizacije Abu Bakr al-Bagdadi - nazadnje so pred nekaj dnevi vest o njegovi morebitni smrti posredovali Rusi. Kot je po poročanju BBC-ja sporočilo rusko obrambno ministrstvo, so bili v napadu 28. maja morda ubiti al-Bagdadi in še do 330 pripadnikov IS-ja. Tarča je bilo srečanje vojaškega sveta IS-ja v Raki, sirskem glavnem mestu IS-ja, na katerem naj bi po poročilu ministrstva militanti diskutirali možnosti za umik iz mesta. Ruska tiskovna agencija Sputnik je objavila sporočilo obrambnega ministrstva, da je bilo ubitih 30 IS-jevih poveljnikov in do 300 borcev. Je bil med njimi tudi vodja?

Ameriški polkovnik John Dorrian, predstavnik koalicije proti IS-ju pod vodstvom Združenih držav Amerike (ZDA), je dejal, da ZDA ne morejo potrditi Bagdadijeve smrti. Sirska vlada se po poročanju BBC-ja na navedbe ni odzvala. Neimenovani polkovnik iraške vojske je med tem za Reuters dejal, da ne verjame, da je bil v napadu ubit Bagdadi, temveč naj bi šlo za enega njegovih tesnih sodelavcev. To sicer ni prvič, da so zavezniške sile sporočile, da je bil al-Bagdadi ubit. Nazadnje se je o tem poročalo pred skoraj natanko letom dni: tudi takrat so domnevali, da je bil ubit v Raki, vendar v napadu ameriških zračnih sil.

Takrat se je novica izkazala za lažno, a tokrat naj bi smrt vodje IS potrjevalo tudi to, da so pripadniki skrajne skupine IS po navedbah iraških oblasti uničili znamenito mošejo v Mosulu, kjer je njihov vodja Abu Bakr al-Bagdadi pred tremi leti razglasil kalifat, sebe pa oklical za kalifa. IS je sicer hitro zanikala odgovornost in sporočila, da je bila mošeja uničena v letalskem napadu ameriških sil, kar pa v Washingtonu in Bagdadu zanikajo. Iraški premier Hajder Al Abadi je dejal celo, da gre pri uničenju mošeje za "uradno razglasitev poraza" džihadistov. Koliko resnice je v njegovih besedah, bo pokazal čas.

Abu Bakr al-Bagdadi, vodja največje terorističneg organizacije na svetu, je bil rojen leta 1971 v Samari v Iraku pod imenom Ibrahim Avad Ibrahim ali Muhamad al-Badr al-Samarai. Kot otrok naj bi bil po pričevanju sosedov izjemno sramežljiv in zadržan.

Vse do leta 2004 je bil eden izmed mnogih prebivalcev revne četrti Tobči na obrobju Bagdada. Prihaja iz salafistične družine, skrajno fundamentalistične različice sunitskega islama. Pred vojno je študiral islamsko pravo na Islamski univerzi v Bagdadu in doktoriral, kar naj bi ključno pripomoglo pri njegovem vzponu skozi majhno miletentno organizacijo, ki se je začela zbirati leta 2003, takoj po ameriški okupaciji Iraka in strmoglavljenju diktatorja Sadama Huseina.

Ameriška voska je al-Bagdadija leta 2004 aretirala in ga zaprla v zapor Bucca na jugu Iraka, kjer je spoznal družbo režimskih častnikov, ki jih je pozneje rekrutiral v IS. Združene države Amerike so ga po vsega 10 mesecih izpustile na svobodo, ker niso mogli najti zadostnih dokazov proti njemu. A čas za rešetkami mu je še kako koristil; bil je namreč odlična šola za skrajno radikalizacijo in vzpostavitev odlične povezave z Al Kaido. 

Že leta 2006 naj bi se s svojo skupino priključil Al Kaidinemu poveljniku Abu Musabu al-Zarkaviju. Kmalu zatem je bil Zarkavi ubit. Le nekaj dni zatem je dobil namestnika, ki je na čelu iraške Al Kaide preživel štiri leta, nato pa je organizacijo prevzel povzpetniški Abu Bakr. Dodal si je vzdevek al-Baghdadi, organizacijo pa preimenoval v Islamsko državo Iraka. Še vedno je bila to izrazito gverilska teroristična organizacija, ki se je v celoti sklicevala in naslanjala na ukaze Osame bin Ladna. Tudi po tem, ko je izbruhnila vojna v Siriji.

Leta 2012 pa je Abu Bakr svoj vpliv razširil še na Sirijo. Dve leti pozneje je nenadoma imel tako denar, kot orožje in vozila. Nihče ne ve, od kod je vse to dobil, a šušlja se, da naj bi mu pomagali Savdska Arabija in Katar. S pomočjo vsega tega 'bogastva' je njegova Islamska država hitro zavladala na obsežnem ozemlju Iraka in Sirije.

So mu bogastvo pomagale pridobivati tudi soproge?

No, del bogastva naj bi mu pomagale dobiti tudi njegove soproge. Imel naj bi tri - eno Sirko in dve Iračanki - leta 2015 pa naj bi se poročil še z najstnico iz Nemčije, ki jo je spoznal preko svetovnega spleta. Ena med njimi, danes 29-letna Saja Al Dulaimi, se je od enega najbolj iskanih teroristov na svetu ločila, in medijem zaupala svojo plat zgodbe o življenju z vodjo zloglasne teroristične organizacije.

Dulaimijeva se je rodila v Iraku, v konservativni družini višjega srednjega razreda. Ko so jo poročili z Al Bagdadijem, še ni bil krvi žejen terorist, je dejala v intervjuju za CNN. ''Poročila sem se z normalno osebo, univerzitetnim predavateljem,'' je povedala. ''Bil je družinski človek. Hodil je v službo in se vračal domov k svoji družini,'' je povedala druga izmed njegovih žena. ''Bil je dober. Bil je idealen oče otrokom. Kakšen je bil z otroki ... bil je učitelj, saj veste, kakšni so učitelji. Bolje je znal ravnati z otroki, kot je znal z njihovimi materami.'' Vendar par ni veliko komuniciral, tako kot to počnejo drugi pari. Razlog? Imel je ''skrivnostno osebnost'', je odgovorila Dulaimi. Njuna skupnost, je pojasnila, naj bi se končala pred osmimi leti.

Dulaimi je pojasnila, da je od Al Bagdadija pobegnila takrat, ko je zanosila. Ni hotela povedati, zakaj, je pa rekla: ''Nisem bila srečna.'' Kot je pojasnila, ga ni ljubila. ''Dejstvo, da sem ga zapustila, to dokazuje.'' Večkrat jo je želel dobiti nazaj. ''Vendar sem se že odločila,'' je povedala. Zadnjič sta govorila leta 2009, ko jo je Al Bagdadi spet poskušal dobiti nazaj. Ni mu povedala, da je rodila hčerko. A je čez nekaj časa izvedel. ''Rekel je, da jo bo vzel, ko se bom znova poročila.''

Lažna izpoved?

Dulaimi je povedala, da jo žalosti, da bo vedno veljala za nekdanjo ženo Al Bagdadija. ''Označena sem za teroristko, a sem daleč od tega,'' je povedala. Evropejci bi jo morali sprejeti, ne glede na pretekle zveze z Al Bagdadijem, pravi. ''Noben ne bi smel nositi tujega bremena. Je moja krivda, če sem bila poročena z njim leta 2008? Zdaj sva ločena. Jaz sem ga zapustila, ne obratno.'' Kot je še povedala, je že veliko prestala. ''Trpela sem tudi v zaporu,'' pojasnjuje Dulaimi, ki so jo decembra 2014 aretirali v Libanonu, ko je iz Sirije poskušala vstopiti v državo. ''Zdaj bi se rada ustalila,'' pojasnjuje.''Če bi želela živeti z njim, bi živela kot princesa. Lahko bi se preselila k njim in imela bi gore denarja. Vendar nočem tega denarja.'' Želi si namreč nekaj drugega. ''Želim biti svobodna, želim živeti kot drugi.''

Nad verodostojnostjo njenih besed in želja je vedno visela senca dvoma, ki se je močno okrepila konec leta 2014, ko so Dulaimijevo s hčerko prijeli v bližini libanonsko-mediteranske obale. Uporabljala je lažne dokumente in pod svojim hidžabom tihotapila velike količine zlata, ki naj bi bil namenjen financiranju smrtonosnim aktivnostim bojevnikov, je takrat poročal Daily Mail. Iraški viri verjamejo, da je Dulaimijeva leto 2013 preživela v libanonskem pristanišču Tripoli, potem pa se preselila v Arsal, nemirno gorsko mesto v bližini meje, kamor je zbežalo na tisoče beguncev iz Sirije. Med življenjem tam naj bi večkrat prestopila mejo, pri čemer je nosila zlate verižice, vredne več kot 30.000 evrov, ki jih je skrivala pod hidžabom, saj je vedela, da je moški cariniki ne bodo pregledali. Zlato naj bi nato prodala in tako financirala bojevnike.

Je 'nevidni šejk' še živ?

A vrnimo se k al-Bagdadiju. Pri vodenju organizacije naj bi bil po besedah nekdanjih borcev enako brutalen kot so pri pokolih civilistov in vojnih ujetnikov brutalne njegove vojaške sile. Njegova karizma naj bi v veliki meri termeljila na njegovi skrivnostnosti, kar naj bi še posebej privlačilo mlade, neizobražene fante in dekleta, pogosto prestopnike. Tudi z Zahoda. 

Al-Bagdadi se je le redko pojavljal v javnosti, a ko se je, je bilo to pod zelo strogo nadzorovanimi pogoji. V nekem obdobju je celo pred svojimi lastnimi vojaki nosil prevezo ali masko na obrazu, zaradi česar se ga je prijel vzdevek 'nevidni šejk'. Njegova skrivnostnost je pravzaprav upravičena in al-Bagdadi ima za to dobre razloge. Njegovi predhodniki so bili konec koncev ubiti prav zato, ker niso želeli delovati odmaknjeno, temveč so silili v ospredje.

Pred dvema letoma je bil vodja IS že enkrat hudo ranjen v ruskem bombnem napadu in več tednov naj bi bil celo v življenjski nevarnosti. Takrat naj bi bil še najbližje smrti do sedaj. Domnevno naj bi ga njegovi ljudje morali celo tajno in nelegalno pretihotapiti v neko turško bolnišnico, kjer naj bi ga operirali in mu rešili življenje. Ali se je uspel rešiti tudi 28. maja, bo pokazal čas – in verjetno tudi nadaljnja dejanja IS.