Kako postati supermilijarder? Vprašajte njega!

Princ Mohamed bin Salman je v teh dveh desetletjih silno obogatel. V zadnjih letih je kupil eno izmed največjih jaht na svetu, francoski dvorec in 450 milijonov ameriških dolarjev (385 milijonov evrov) vredno sliko Leonarda da Vincija, ki jo je doniral Združenim arabskim Emiratom. Še bolj zanimivo je, da svoje bogastvo še vedno nenehno povečuje, za to pa se ima zahvaliti načinu, na katerega deluje avtokratsko kraljestvo. V bistvu gre za neke vrste družinski posel, pri katerem ni meja med ekonomijo in savdsko vlado. Kraljeva družina si prisvaja delež od vseh državnih prihodkov, tudi od prodaja nafte. S tem imajo popoln nadzor nad gospodarstvom. Tovrstni model je daleč stran od zahodnih norm, je pred nedavnim poročal The Wall Street Journal.

Banke, nafta, telekomunikacije

Princ Mohamed ima poleg tega 20-odstotni delež v vodilni kemijski industriji, katere stranka je tudi naftna družba v lasti Emirata. Ima delnice v založbi, ki objavlja stripe, risanke in video igrice. Ima 99-odstotni delež v bankah, na nepremičninskem trgu in drugih povezanih institucijah. Ima tudi 51-odstotni delež v podjetju, ki se ukvarja z odvozom in recikliranjem odpadkov. Denar prav tako vlaga v gojišča rakov in rib za domače in tuje trge. Preko solastništva ima delnice v zdravstveni agenciji, ki ima pogodbo z bolnišnico v ameriškem New Orleansu, kamor se Savdijci odpravijo, ko potrebujejo implantacijo kakšnega organa. V letu 2015 je z Airbusom sklenil nekaj milijard dolarjev vreden posel, ko je kupil letala, ki jih je najel za državnega letalskega prevoznika, letalsko družbo Saudia Airlines.

Mešanje zasebnega in javnega ostaja glavni princip poslovanja v tej državi, čeprav je princ ob koncu lanskega leta napovedal oster boj proti korupciji in dal čez noč zapreti na desetine šejkov, pri katerih naj bi se pojavil sum nezakonitega poslovanja. Po drugi strani sam posluje tako, da lahko še bolj polni svoje že tako prepolne žepe. Za vse to pa se ima v prvi vrsti zahvaliti Abdulazizu ibn Saudu, ki je leta 1932 združil dve regiji arabskega polotoka in postal prvi kralj Savdske Arabije. Ameriški geologi so kmalu zatem v puščavi odkrili nafto, kar kraljevi družini še danes prinaša neomejen dotok denarja.

Princ Salman je bil drugačen

Večina Abdulazizovih sinov, pozneje tudi vnukov, je dedkovo politično moč dobro unovčila. Ustanovili so lastna podjetja in z njimi postali delničarji v državnih podjetjih. Ta praksa se je nadaljevala tudi potem, ko je Abdulaziz leta 1953 umrl, krono države pa je prevzel eden izmed njegovih sinov. Tak poslovni model se v kraljevi družini ponavlja že desetletja in na ta način dejavnosti javnega interesa usmerjajo v svojo korist. Izjema je bil samo princ Salman, ki se je bolj kot na zbiranje bogastva osredotočal na krepitev oblasti. Medtem ko so si njegovi bratje polnili žepe, je on nadzoroval je razvoj Rijada, ki se je iz zaprašene puščavske enklave razvil v metropolo s sodobnimi nebotičniki in širokimi avenijami.

Princ Salman je vnaprej načrtoval izobraževanje svojih sinov. Tako je eden od polbratov princa Mohameda postal astronavt, drugi je profesor, ki se je šolal na priznanem Oxfordu. Salman si je izposodil denar od svojega brata, tedanjega kralja Fahda. Živel je od tega, kar je zaslužil – plačeval je družinske stroške, namesto, da bi ta denar varčeval ali ga kam vložil. Mohamed je bil nad očetovim nezanimanjem za denar resno zaskrbljen, zato je poskušal pridobiti večjo finančno neodvisnost tako, da je prvih sto tisoč dolarjev (85 tisoč evrov), ki jih je dobil kot član družine, investiral v delnice enega izmed savdskih podjetji.

Ko je oče postal kralj, je bilo vse veliko lažje ...

S trgovanjem je nadaljeval tudi v času šolanja. Ko je njegov oče končno postal kralj, ga je imenoval na različne položaje v vladi. In takrat je Mohamed začel služiti svoje prve stotine milijonov dolarjev, ko je z vladnimi odločitvami nadziral trgovanje na savdski borzi, je nekoč v intervjuju povedal novinarjem Journala. Danes se kot ključni igralec v poslovanju družinskega podjetja princa Mohameda pojavlja družba Tharawat. Na savdski borzi je eden od njegovih mlajših bratov Turki bin Salman zbral 99 odstotkov investicijskega sklada, medtem ko je drugi brat Naif imel preostali odstotek. Toda v praksi naj bi poslovanje družbe nadzoroval princ Mohamed in jo tudi uporabljal pri poslovanju, pravijo tisti, ki se spoznajo na njegove posle.

Toda Ammer al Selham, izvršni direktor družbe Tharawat to zanika: »V nobenem trenutku princ Mohamed bin Salman ni bil niti delničar družbe niti od nje ni imel nikakršne koristi.« Tharawat in podružnice imajo v lasti večino tehnološkega podjetja Jawra, ki je leta 2014 od savdske vlade prejelo prestižno koncesijo za širokopasovno omrežje. To jim je omogočilo, da postanejo ena izmed skupno treh družb, ki upravljajo mobilno telefonijo v državi. A Tharawat ima tržne deleže tudi v ribogojnicah, nepremičninah, tehničnih storitvah, trgovini s kmetijskimi proizvodi ter v restavracijah. Prav tako ima v lasti Nasaq Holding, vlaga pa tudi v gradbeništvo, da bi izkoristil prednost vladnega razvojnega načrta.

50 novih Airbusov

Saudia Airlines – državni letalski prevoznik je imel težave s floto, zato si je Tharawat leta 2014 na tem področju zagotovil še eno donosno poslovno priložnost. Po nasvetih zahodnih strokovnjakov za prestrukturiranje je kupil več deset novih Airbusovih letal in prenovil floto državnega letalskega prevoznika, ta pa mu za uporabo vsakega izmed 50 novih letal plačuje najemnino. Tisti, ki so bili prisotni ob podpisu pogodbe, pravijo, da gre za izredno zapleteno verigo transakcij, od katerih ima na koncu korist družba Tharawat, torej savdska kraljeva družina. »Tharawat je zaslužil ogromno denarja, ne da bi tvegal samcat dolar lastnega premoženja.«

In čeprav tako prestolonaslednik Mohamed kot njegovi bratje vsakršni sum korupcije ali nemoralnega poslovanja vztrajno zanikajo, je eden izmed savdskih uradnikov medijem pred leti zaupal, da princ Mohamed zase rad pravi, da je »'mastermind' tega posla,«, pri čemer z besedico 'posel' označuje usklajevanje interesov države s finančnimi interesi svoje družine.