Člani plemena Fore imajo razvito močno odpornost za kuru, kronično degenerativno bolezen osrednega živčevja, ki je pripadnike plemena hudo prizadela v sredini preteklega stoletja. Kuru se je prenašal zaradi obrednega uživanja možganov sorodnikov, ki so umrli za omenjeno boleznijo. Obolevali so povečini ženske in otroci. Ženske so po tradiciji namreč jedle možgane, moški pa kožo in meso pokojnikov. Po drugi strani so bile ženske in otroci zadolženi za očiščenje pokojnega in so bili v tesnem stiku s truplom.
Inkubacijska doba bolezni je od 3 pa do kar 30 let. Pojavijo se težave pri hoji in težave z ravnotežjem, nato še motnje motorike in tresenje glave, trupa in udov. Ker bolniki zaradi čustvene labilnosti kot posledice okvare možganov lahko izbruhnejo v dolgotrajen smeh, so bolezen imenovali tudi 'smejoča smrt'. Kasneje pride do počasnejšega mišljenja in bolnik približno v roku leta dni od pojavitve kliničnih znakov umre. Po prepovedi kanibalizma je bil kuru izkoreninjen.
Kanibalizem naj bi vodil tudi do drugih degenerativnih bolezni možganov, vključno z demenco, a v kanibalističnem plemenu so tisti, ki so preživeli, razvili poseben gen, ki zagotavlja odpornost na številne nevrološke bolezni. Gre hkrati za gen, ki zagotavlja imunost organizma na bolezni, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva.
Kot je pojasnil professor John Collinge, ki je sodeloval pri raziskavi in vodi proekt, v sklopu katerega preiskujejo kuru, je to prvi primer, da je pri določeni (izolirani) skupnosti, ki gen tako mutiral, da zagotavlja imunost na kuru. Raziskovalci zdaj testirajo na miših in upajo, da bodo na podlagi ugotovljenega lahko ustvarili zdravilo za Alzheimerjevo bolezen, demenco, Parkinsonovo bolezen, ali pa morda ustvarili celo preventivno sredstvo. »To je potrditev Darwinove evolucijske teorije,« je še dejal profesor.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV