Brezpilotna letala so relativno poceni, v zraku lahko ostanejo več dni, šolanje pilotov je bolj preprosto, hitrejše in predvsem cenejše kot šolanje pilotovo vojaških letal, piloti pa lahko upravljajo s takšnimi letali z razdalje več 1.000 km. Kljub vsem prednostim pa v ameriški vojski vlada pravo pomanjkanje upravljavcev tovrstnih letal.
Kot je pokazala raziskava, je nalog, ki vključujejo brezpilotna letala vedno več, zanimanje za tovrstni poklic pa upada. V lanskem letu so zračne sile iskale 150 upravljavcev brezpilotnih letal Predator, reaper in Global Hawk, prejeli pa so precej manj prijav. Kot kaže, tovrstni poklic ne spada med najbolj cenjene in spoštovane vojaške poklice. Možnost napredovanja naj bi bila 13 % manjša, kot pri ostalih vojaških poklicih, posadke ’trotov’ pa so zaradi pomanjkanja kadra in številnih misij preobremenjene.
Tu je še moralna plat celotne zgodbe, saj večina javnosti nasprotuje tovrstnemu načinu bojevanja, ki naj bi do sedaj terjalo življenja 3.500 oseb, od tega 884 nedolžnih civilistov. Dodatnih 1.500 oseb naj bi bilo ranjenih. Ameriško javnost pa je še bolj razburilo dejstvo, da so sami tarča množičnega nadzora s stani brezpilotnih letal. Kljub vsem nasprotovanjem pa to ne ustavi ameriške administracije – zgolj v letošnjem letu so za program brezpilotnih letal namenili skoraj 20 milijard evrov.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV