Indija - nova svetovna velesila?

Indija trenutno razpolaga z letalonosilko razreda Centaur, ki je v osnovi zastarelo britansko plovilo. Prva tovrstna letalonosilka je zaplula davnega 1953, Indijci pa so si jo ’privoščili’ leta 1987, ko so od Britancev kupili upokojeno ladjo HMS Hermes. Temeljito so jo prenovili in opremili s sodobnimi sistemi za nadzor ognja, navigacijo, zaščito pred sovražnimi izstrelki, radarskim sistemom, posodobljeno vzletno ploščadjo in pogonskim sistemom. Preimenovali so jo v INS Viraat (velikan). Leta 1993 je poplavilo strojnico, popravilo je trajalo skoraj dve leti, med tem pa so namestili še sodoben iskalni radar. Leta 1999 je ’Velikan’ ponovno romala ’pod nož’, opremili pa so ga s sodobnejšim pogonskim sklopom, varnostnim in komunikacijskim sistemom, nadzornim radarjem dolgega dometa, oborožitvenim sistemom in sodobnejšim hangarjem s hitrejšim letalom.

Posegom pa še kar ni bilo konca, saj so Viraatu leta 2003 namenili še nov protizračni raketni sistem, leta 2012 so temeljito prenovili trup in ga premazali s protikorozijsko zaščito, letalonosilko pa naj bi uporabljali do leta 2020. 226-metrsko plovilo lahko gosti do 30 letal in 2.100 članov posadke. Letos naj bi se ji pridružila še 283-metrska INS Vikramaditya (pogumen kot Sonce), ki je v osnovi prenovljena ruska letalonosilka razreda Kiev, ki bo sposobna prepeljati 12 letal in 20 helikopterjev.

’Narejeno v Indiji’

Utrujenega ’Velikana’ naj bi že do leta 2018 zamenjal ali pa vsaj delno razbremenil INS Vikrant (pogumni). Popolnoma nova letalonosilka, ki je plod domačega znanja in dela. Plovilo bo dolgo 262 m, široko 60 m in visoko 25,6 m. Tehtalo bo 40.000 ton, poganjale pa ga bodo štiri parne turbine s skupno močjo 80 MW. ’Pogumnež’ bo zmogel hitrosti do 52 km/h in dosegel do 14.000 km oddaljene cilje. Oborožen bo z najsodobnejšimi radarskimi in oborožitvenimi sistemi, v hangarjih pa bo prostora za 20 letal in 10 helikopterjev.

Gradnja prve ’domače’ letalonosilke je prinesla določene nevšečnosti – primanjkovalo jim je ustreznega jekla iz katerega so izdelali 874 sestavnih modulov. Splovitev je bila sprva predvidena za leto 2014, vendar so jo zaradi težav med gradnjo preložili za 4 leta. Leta 2025 naj bi se ji pridružila še večja sestra INS Vishal.

Nad in pod vodo

Indijci so poskrbeli tudi za ustrezno podporo svojih letalonosilk. V izdelavi so štiri jedrske podmornice razreda Arihant (ubijalec sovražnikov). 112-metrska plovila bodo pod vodo dosegala hitrosti do 44 km/h, opremljena bodo s štirimi silosi za rakete srednjega dosega in šestimi torpednimi cevmi. Z vsako podmornico bo upravljala 95-članska posadka, ki bo pod vodo ostala toliko časa, kolikor jim bodo dopuščale zaloge hrane. Indijci že načrtujejo novo podmornico, ki bo še enkrat večja od podmornic razreda arihant.