Kennedyju član osebja napovedal datum pogreba?

Medtem ko je poskušal organizirati svoj razpored aktivnosti, je Kennedy dojel, da bo 25. november leta 1963 zanj izredno težek dan. ''To bo peklenski dan, gospod predsednik'', mu odgovarja član osebja. John F. Kennedy je bil ubit tri dni pred tem datumom, v atentatu v Dallasu 22. novembra 1963.

Omenjeni razgovor je med zadnjimi 45 urami Kennedyjevih zasebnih posnetkov, ki jih je posnel sam, objavila pa sta jih Predsedniška knjižnica in Predsedniški muzej. Ti razkrivajo vpogled v zadnje mesece življenja 35. ameriškega predsednika in so del več kot 248 ur posnetih sestankov in 12 ur telefonskih pogovorov, ki jih je knjižnica objavljala od leta 1993 naprej.
''Kennedy ni snemal vseh pogovorov tako sistematično, kot sta to počela Johnson in Nixon. Vendar so bili tisti, ki jih je posnel, zelo pomembni,'' je dejal David Coleman, profesor, ki vodi program predsedniških posnetkov na Univerzi v Virginiji.

Preseneča strokovnjake z vprašanji
''To je neobičajno bogata zbirka odločitev, posnetih v realnem času,'' je še dodal. Na audio trakovih so tako razprave o vojni v Vietnamu, odnosih s Sovjetsko zvezo, tekmi v vesolju, načrtih o demokratski konvenciji 1964 in strategiji za vnovično izvolitev. Na  posnetkih so tudi trenutki, ki jih je JFK preživel s svojimi otroki.

''Na vseh izstopa predsednikova inteligenca,'' je izjavila Maura Porter, ki je odgovorna za objavo posnetkov iz Predsedniške knjižnice, med drugim pa je več desetletij preučevala audio posnetke. ''Kennedy s svojimi vprašanji preseneča celo strokovnjake in to s področij, ki niso v njegovi domeni,'' je še dodala.

Zanimiv je tudi posnetek, ki utegne tiste, ki še zaupajo politikom, malce razočarati. JFK je namreč sodelavca spraševal, kaj "lahko prodajo mladim volivcem". Pisalo se je leto 1963 in priprave na volitve za drugi mandat leta 1964 so bile v polnem teku. Sodelavec je odgovoril, da lahko prodajajo "blaginjo", vendar jih tisti, ki "blaginjo" že uživajo, sovražijo na smrt.

Kennedy je po lastni izbiri snemal pogovore v Ovalni pisarni in sobi kabineta, česar ni povedal niti svojim najbližjim sodelavcem. Ameriška javnost je zanje izvedela šele leta 1973, vsebina teh posnetkov pa je dostopna v Predsedniški knjižnici in tudi na svetovnem spletu.

Pokojni predsednik je na skrivaj snemal sestanke in telefonske pogovore s svojimi sodelavci, domnevno zato, ker je želel biti natančen pri pisanju spominov, morda pa tudi zato, da bi imel dejstva na svoji strani. Znano je, da JFK, kot je bil še poznan predsednik, večkrat ni bil zadovoljen s tem, kako so dogajanje v Beli hiši opisovali drugi, med njimi Pentagon v primeru propadle invazije plačancev Cie in kubanskih emigrantov na Kubo v Prašičjem zalivu.