Česa bolj ogabnega pa še ne

Preden povemo, kakšna je ta jed velja opozorilo, da naj tisti s šibkimi želodci prenehajo brati, saj kiviaq ni za njih. Gre za zimsko specialiteto, ki jo Eskimi na na skrajnem severu Grenlandije jedo že stoletja. Kiviaq je sicer pripravljen na precej genialen način, ki omogoča dolgotrajno shranjevanje hrane za dolge hladne mesece, v katerih slednje velikokrat primanjkuje. Kljub premetenemu načinu priprave pa jed nikakor ni specialiteta.

Sestoji namreč iz fermentiranih morskih ptic in jo tisti, ki je niso vajeni zaužijejo le z veliko težavo. Da, prav ste prebrali, glavna sestavina so fermentirane morske ptice. Da je vse skupaj še ''slajše'' se ptice jedo surove. Nekako tako kot sir, a vseeno malce drugače. Priprava je sledeča: najprej odrejo tjulenja in iz njega odstranijo vse meso, dokler na koži ne ostane le tanka plast maščobe. Kar ostane od živali nato sešijejo v nekakšno vrečo, ki jo napolnijo z okoli 300 do 500 njorkami – pingvinu podobnimi pticami. Ko je ''vreča'' polna, jo zašijejo, vse odprtine pa nato zopet zaščitijo z maščobo in na ta način odganjajo muhe. S pticami napolnjen tjulenj se pod kupom skal nato fermentira najmanj tri in največ 18 mesecev. V času polarne noči, ko zaradi teme in nevarnega ledu lov na sveže meso ni več mogoč ali varen, Eskimi izkopljejo fermentirano meso, prerežejo kože tjulenjev in fermentirane ptice pojedo kar surove. Zaradi maščobe tjulenjev naj bi se meso ptic zmehčalo in ohranilo, tako da Eskimi z izjemo perja pojedo kar celo ptico, vključno s kostmi. Na Grenlandiji je kiviaq sicer smatran za nekakšno specialiteto, saj ga jedo tudi na proslavah in festivalih. Tudi sicer sta jed in njena premetena priprava odlična metoda za preprečevanje lakote v časih pomanjkanja. Kljub temu pa Eskimom kiviaq-a prav nič ne zavidamo. V spodnjem videu si lahko ogledate tudi dva prebivalca Grenlandije, ki se posladkata s kiviaqom. Tisti s šibkim želodcem pa naj video raje preskočijo.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!