V teoriji je stvar dokaj preprosta – zmogljivo nosilno raketo napolnimo s primerno količino odpadnega jedrskega goriva in jo pošljemo na enosmerno pot do naše najbližje zvezde. Nekaj dodatnih ton radioaktivnega urana v največjem nuklearnem reaktorju v našem osončju res ne pomeni nobene razlike, naš modri planet pa bo ostal varen in čist … no, ni ravno tako preprosto.
Medtem ko človeštvo poseduje tehnologijo, ki bi smrtonosni tovor brez težav pripeljala do Sonca, so nosilne rakete, kljub desetletjem razvoja, še vedno relativno nezanesljive. Nekajkrat letno se zgodi, da se kakšna izstrelitev ne konča po načrtih in raketa skupaj s tovorom eksplodira in strmoglavi na Zemljo. Če gre za vremenski satelit, je škoda zgolj gmotna, če pa bi nekje v zraku eksplodiralo nekaj sto kilogramov radioaktivnega materiala, pa so posledice povsem drugačne in kaj kmalu bi se lahko zgodil novi Černobil.
Na bolj elegantno rešitev ’shranjevanja’ jedrskih odpadkov bo tako potrebno počakati še nekaj let.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV