Bo marca na Zemljo padel velikanski asteroid?

Kot poročajo britanski mediji, gre za asteroid 1950 DA, ki naj bi imel 0,3-odstotno možnost, da čez 867 let trešči na Zemljo. Po izračunih znanstvenikov naj bi bil usodni dan 16. marec 2880. Če bi prišlo do trka, bi bil udar enak udaru, ki bi ga povzročila eksplozija 44.800 megaton eksploziva TNT. Glede na to, da je verjetnost, da bo asteroid zadel zemljo le 0,3-odstotna, znanstveniki zaenkrat ne želijo povzročati panike med ljudmi, poleg tega gre za pojav, do katerega bi lahko prišlo komaj čez skoraj 900 let.

Teža asteroida naj bi nihala zaradi sil, ki delujejo nanj in so znane pod imenom van Der Waalsove sile. Tovrstnih sil do sedaj niso zaznali na nobenem drugem asteroidu. Znanstveniki se sicer trudijo, kako bi ustavili asteroid. Med proučevanjem so ugotovili, da se telo tako hitro rotira, da bi lahko zaradi tega asteroid razpadel, a zaenkrat Zemlja še ostaja na njegovi trajektoriji. Telo naj bi skupaj držale Waalsove sile. Do odkritja so prišli znanstveniki Univerze v Tennesseeju.

Asteroid 1950 DA je dejansko kamen s premerom približno 1 kilometer in potuje proti Zemlji s hitrostjo okoli 15 kilometrov na sekundo. Za 360 stopinj se zavrti v 2 urah in 6 minutah. Pri takšni hitrosti bi moralo telo razpasti, a zaenkrat ni videti, da bi kakorkoli razpadal. Znanstveniki doktor Ben Rozitis, kandidat za doktorja znanosti Eric MacLennan in asistent na fakulteti Joshua Emery iz oddelka za Zemeljske in planetarne znanosti, so želeli ugotoviti, kaj telo drži skupaj. 

Rotacija je celo tako hitra, da je na območju ekvatorja 1950 DA učinek, kot bi šlo za negativno gravitacijo. Če bi torej astronavt želel stopiti nanj na območju ekvatorja, bi ga odneslo nazaj v vesolje. Po izračunu temperature 1950 DA in gostote so ugotovili obstoj kohezivnih sil. Tovrstne kohezivne sile so do sedaj opazili n manjših asteroidi, na tako velikem pa še ne.
Po izračunih bi asteroid na predvideni datum padel v Atlantski ocean, in sicer bi imel tedaj hitrost 38.000 milj na uro (okoli 45.000 kilometrov na uro) in bi udaril z močjo 44.800 megaton eksploziva TNT.

Kljub majhni verjetnosti trčenja je verjetnost še vedno za okoli 50 odstotkov večja od trčenja drugih asteroidov. »Po udaru asteroida v Čeljabinsku v Rusiji februarja 2013, obstaja velik interes, da se naučimo, kako ravnati s potencialnimi grožnjami asteroidov,« je povedal profesor Rozitis.

Kaj so van der Waalsove sile?

Sile van der Waals so sile, ki zadržujejo molekule skupaj, in so ključnega pomena pri kemiji, biologiji in fiziki. Gre za medmolekulske sile, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov. Odvisne so od velikosti atomov in molekul. Večji kot je atom oziroma molekula, večja je Waalsova sila. Sicer sodi med najšibkejše vezi in je težko proučevati. Van der Waalsova sila pada s sedmo potenco razdalje med molekulama in je približno stokrat šibkejša od kemijskih vezi, zato ni dovolj močna, da bi mogla atome vezati v molekule. Treba jo je upoštevati, kadar med molekulami ni druge močnejše sile, ki bi sicer prevladala.

Nasa naj bi trenutno sicer preučevala okoli 1.400 potencialno ogrožajočih asteroidov in napovedovala njihovo prihodnost.