Odvetnik razkril zanimive podrobnosti o nekdanjem predsedniškem paru

Eden izmed tistih, ki je bil po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita v tesnih stikih z njegovo soprogo Jovanko Broz, je bil odvetnik Toma Fila, ki se je 25 let boril, da bi dobila pokojnino po pokojnem soprogu, dokumente, osebno lastnino, skratka vse, kar ji je bilo odvzeto po smrti njenega ljubljenega soproga. Pred nedavnim je za spletni portal Newsweek Srbija spregovoril o srečanjih z damo, za katero pravi, da je zanj vse do zadnjega ostala velika neznanka.

Kot je dejal Fila, naj bi se z Jovanko prvič srečala kmalu po Titovi smrti, ko je prišla do njegovega očeta Filote in želela pomoč pri borbi za Titovo zapuščino. »K nam je prišla leta 1983, naš urad pa naj bi ji po njenih besedah priporočil sam Tito. 'Če se ti kdaj kaj zgodi, pojdi do Filote File, on se nikoga ne boji,' naj bi maršal pred smrtjo svetoval svoji soprogi. Ko je moj oče umrl, je želela, da jo zastopam jaz. Ugodil sem njeni prošnji. Od začetka do konca mi je dajala vtis, da je žrtev. In res je bila žrtev. A bila je tudi prelepa ženska, imela je prirojena plemiško obnašanje, bila je ponosna Ličanka, oseba, ki je veliko dala nase in na svoj ponos,« je spomine na njuna srečanja obujal odvetnik.

»Verjamem, da bi se stvari zanjo iztekle bolje, če bi se takrat ponižala in uklonila ter podprla katerega izmed kandidatov, ki so se bojevali za Titov prestol. Prepričan sem, da ni imela nikakršnih političnih ambicij, niti ustrezne izobrazbe, da bi vodila državo. Poleg tega ji je manjkalo tisto najpomembnejše – zaledje, ki bi ji nudilo podporo,« je dejal Fila.

Noro je ljubila svojega soproga

Kako zelo zvesta in vdana je bila Jovanka Titu se je najbolj jasno videlo med obiskom v Franciji, ko je po naključju postalo jasno, da Jovanka s seboj nosi orožje. »Prišlo je do incidenta – na plesu je iz Jovankine torbice padla pištola, varnostniki pa so to nemudoma poskušali prikriti. Tito ji je torej povsem zaupal, bila je zadnja linija njegove obrambe, njegov živi ščit, zato je pri sebi vedno imela majhno pištolo. Če bi odpovedale vse varnostne službe, bi bila ona tista, ki bi zaščitila svojega moža. Odločena je bila, da bi umrla zanj ... Tita je noro ljubila in nihče ne more trditi, da je bila z njim zaradi koristi,« je svoje prepričanje izrazil odvetnik.

Nato so se Titovi sodelavci (po besedah File »majhni ptiči, ki so želeli zasesti maršalov prestol«) leta 1977 na Brionih pred predsednikovim potovanjem na Kitajsko na pomembnem sestanku odločili, da bo odslej na obiske po svetu potoval sam, brez svoje soproge. Jovanka je takrat ministra za notranje zadeve Franja Herljevića vprašala, kaj se v resnici dogaja. »Njegov odgovor je bil brutalen in povsem vulgaren. 'Lička kur*a, sedaj bomo obračunali s tabo. Samo, da razkrinkamo tvoje zveze,' so ji dejali,« je pripovedoval Fila.

Fila trdi, da Jovanka od takrat nikoli več ni videla Tita, ker ji tega niso dovolili. »Tito se je po potovanju na Kitajsko izselil iz skupnega domovanja na Užički ulici. Jovanka je poskušala priti do njega, a ji nikoli ni uspelo. Neresnične so zgodbe, da je pozneje, ko je bil Tito v bolnišnici, prišla v Ljubljano in ga prosila, da jo sprejme, a jo je on zavrnil. Umrl je, ne da bi videl svojo soprogo, čeprav si je tega želel,« trdi odvetnik in dodaja, da so Tita sodelavci večkrat poskušali pripraviti do tega, da bi podpisal ločitvene papirje, celo takrat, ko je bil v bolnišnici, a je on to vsakokrat zavrnil. Jovanka je vedela za vse to in si njegovo odločitev razlagala kot dokaz njegove ljubezni in spoštovanja do nje.

Kje je skrivnostno pismo?

Po Titovi smrti so Jovanko po hitrem postopku vrgli iz hiše v beograjski Užički ulici, v kateri je s svojim soprogom živela 35 let. Napodili so jo sredi noči, ji grozili s pištolo in ji, kot je trdila sama, prepovedali, da bi s seboj vzela kar koli iz hiše. Pozneje se je izkazalo, da je vendarle dobila nekaj stvari, po dveh letih borbe pa so ji dali celo nekaj oblačil, ki pa so bila povsod razparana, saj naj bi iskali skrivne mikro filme – obtoževali so jo namreč, da dela za tajno službo, in želeli ugotoviti, do kod sežejo njene zveze. Odvzeli so ji dokumente in celo telegrame sožaja, prav tako tudi fotografije, na katerih je bil Tito, dali pa so ji tiste, na katerih je bila sama.

»Želeli so prikriti, da je sploh kdaj obstaja. Poskušali so očistiti Titovo biografijo. Želeli so imeti razstavo v muzeju ’25, maj’, a tako, da nje nikjer ne bi bilo videti, da bi ljudje dobili vtis, da Tito nikoli ni bil poročen,« je dejal Fila. »Potem, ko so jo izgnali iz lastne hiše, so na silo odprli sef v delovni sobi. V njem je bilo veliko zelo pomembnih dokumentov, med drugim tudi eno Titovo pismo, ki ga je v sef položil vsakokrat, ko je šel na pot.«

»‘Če se mi kaj zgodi, preberi, kaj piše v tem pismu,’ naj bi ji zapovedal vsakokrat, preden je odšel na pot. Jovanka nikoli ni prebrala vsebine tega pisma. A če pravilno sklepam, je šlo najbrž za neke vrste politično zapuščino. A glej ga zlomka, po javnem odprtju domačega sefa, o tem dotičnem pismu ni bilo ne duha ne sluha. Najbrž ga je nekdo našel in ga nemudoma odstranil,« je prepričan Fila.