Bi radi tako z dolgimi nogami?

Ni res, da moški ne maramo visokih žensk. No, je že res, da nismo ravno navdušeni nad tem, da bi morali našo spremljevalko gledati navzgor, vsekakor pa smo nori na dolge, dolge ženske noge. Če gre verjeti rezultatom raziskave londonskega Imperial Collegea, bi se potemtakem morali odpraviti na kakšen izlet v Latvijo. Latvijke naj bi bile namreč v povprečju najvišje ženske na svetu. No, ali se ta višina odraža prav na nogah, pa je že drugo vprašanje.

Ko gre za telesno višino, so na prvem mestu Nizozemci in Latvijke, sicer pa so v zadnjem stoletju najbolj zrasli Iranci in Južne Korejke, izhaja iz raziskave londonskega Imperial Collegea. Slovenci in Slovenke nismo na seznamu desetih najvišjih na svetu. A Slovenke so deseterici vsaj blizu, saj se glede na višino uvrščajo na 11. mesto.

Povprečen Nizozemec meri 1,825 metra, povprečna Latvijka pa 1,70 metra. Na drugi strani so najmanjši Vzhodni Timorci, ki v povprečju merijo le 1,6 metra, in Gvatemalke z 1,49 metra, kažejo podatki iz leta 2014, kot jih povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Ko gre za moške, Nizozemcem po višini sledijo Belgijci, Estonci, Latvijci, Danci, državljani BiH, Hrvati, Srbi, Islandci in Čehi.

Ko gre za ženske, se za Latvijkami uvrščajo Nizozemke in Čehinje, sledijo pa Srbkinje, Slovakinje, Danke, Litovke, Belorusinje In Ukrajinke. Slovenske so tik za deseterico na 11. mestu, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Pri raziskavi je sodelovalo kakih 800 raziskovalcev, med drugim pa je razkrila, da so Iranci in Južne Korejke v sto letih - od leta 1914 do leta 2014 - zrasli za 16,5 oz. 20,2 centimetra, kar je svetovni rekord.

Na drugi strani na primer Američani in Američanke v stoletju niso zrasli več kot šest oz. pet centimetrov. Medtem ko so se v letu 1914 uvrščali na tretje in četrto mesto, so bili v letu 2014 šele na 37. oz. 42. mestu.

"Naša raziskava je pokazala, da anglosaksonske države, predvsem ZDA, občutno zaostajajo za evropskimi in azijsko-tihomorskimi," je povedal vodja študije Majid Ezzati. Kot je ocenil, gre to pripisati predvsem težavam z debelostjo.

"Način, na katerega rastemo, je močno povezan z našim prehranjevanjem in okoljskimi dejavniki, čeprav določeno vlogo igrajo tudi geni," so še zapisali v študiji.

Sicer pa otroci in najstniki, ki so dobro prehranjeni, imajo boljšo higieno in zdravstveno oskrbo, običajno zrastejo višje in tudi živijo dlje, so bolje izobraženi in bolje zaslužijo.

A nekatere študije na drugi strani višino človeka povezujejo z večjim tveganjem za raka jajčnikov in prostate, so dodali raziskovalci.