Pivo bodo varili iz .... človeške tekočine!

Iz urina, ki so ga na festivalu zbirali pod geslom "lulanje za znanost", so izločili dušik, kalij in fosfor in tako pridobili vodo, ki je znanstveno dokazano primerna za varjenje posebnega piva. Voda je brez okusa, poleg tega pa ne vsebuje škodljivih snovi.

V sodelovanju z mestno pivovarno v Gentu De Wilde Brouwers oziroma Divji pivovarji so iz izločene vode že zvarili pivo. "To je zelo okusno pivce," je povedal strokovnjak za vodo z univerze v Gentu Arne Verliefde. "Vem, da se to številnim zdi gnusno" je dodal. Povedal pa je še, da se Belgijci, ki so sicer znani po dolgoletni tradiciji varjenja piva, šalijo, da Nizozemci to delajo že stoletja.

Postopek filtriranja bi lahko koristil tudi državam v razvoju. "Kmetje tam pogosto nimajo dostopa do poceni gnojil," je še pojasnil Verliefde. Po njegovih besedah lahko iz 1000 litrov urina pridobijo dovolj gnojila za pridelavo 135 kilogramov koruze.

Pridobivanje pitne vode iz urina je sicer tehnično že dolgo možno, saj tako oskrbujejo astronavte na vesoljski postaji.

Pivo je ena najstarejših alkoholnih pijač na svetu, varijo pa ga na vseh celinah, razen morda na Antarktiki. Najstarejši zapisan recept govori prav o tem, kako izdelati pivo, star pa je okoli šest tisoč let. Zanimivo dejstvo je tudi, da je veliko ameriških znamk piva narejenih iz riža. Evropska piva v glavnem sestavljajo voda, ječmen in hmelj. Ameriški staroselci pa so ga izdelovali iz koruze.

V nasprotju z vinom je steklenice piva najbolje shranjevati pokončno, saj s tem zmanjšamo oksidacijo in preprečimo stik s kovinami na zamašku. Kot zanimivost naj omenimo, da so prve pločevinke s pivom nastale že leta 1935.

Postopek varjenja

Obstaja več kot 20.000 vrst piva, razdeljenih v 180 kategorij, kot so: svetlo pivo, ale, močno pivo, porter, pšenično pivo in tako naprej. Postopek varjenja piva se začne s kaljenjem zrna. Potem se slad, ki je produkt kaljenja, namoči v vročo vodo in tako nastane pivina. Pivina se nato zavre (vari) in doda se hmelj. Po varjenju se sproži alkoholno vrenje z dodajanjem kvasa in po vrenju ali ferementaciji se pivina pretoči v rezervoarje, kjer pivo zori. Včasih se hmelj in kvas dodata že v postopku drugega vrenja. Najpogosteje se pri izdelavi piva uporablja ječmen, in dlje, kot ga obdelujemo v postopku priprave slada, bolj temno in sladko je. Hmelj, ki je bolj grenak, se navadno dodaja kot protiutež sladkemu ječmenu.