Moskisvet.com
Menjava sončevih magnetnih polov.

Zanimivo

Alarm: V roku 15 let bo Sonce 'zaspalo'!

N.J.
13. 07. 2015 11.55
67

Pojavile so se nove napovedi glede tega, kaj se bo v bodoče dogajalo z našim planetom. Nova študija je celo pokazala, da naj bi Sonce v naslednjih 15 letih močno zmanjšalo aktivnost, posledično bo to pomenilo hladnejša poletja ter izjemno mrzle zime.

izbruhi na soncu - 4
izbruhi na soncu - 4 FOTO: Profimedia
Na vrata naj bi trkala 'mini ledena doba', ki naj bi se začela okoli leta 2030. Takrat naj bi Sonce zmanjšalo svojo aktivnost za približno 60 odstotkov, kar bi povzročilo padec temperatur na Zemlji in tudi ohladitev oceanskih voda. Ne gre za nikakršno znanstveno-fantastično predvidevanje, temveč naj bi do te ugotovitve prišli na podlagi študije, ki jo je na prestižnem srečanju National Astromy Meeting v Llandudnu predstavila profesorica Valentina Zarkhova, ki trdi, da je našla 'znanstveni ključ', po katerem je mogoče ugotavljati in napovedovati sončne cikle.

Glede na dosedanja dognanja osnovni cikel delovanja Sonca traja okoli 11 let. Za letos je napovedan maksimum. Zdaj, ko bi Sonce moralo vreti od aktivnosti, je v resnici nenavadno mirno in neizrazito. Orjaška krogla plazme bi morala biti polna znamenitih peg, površje bi moralo biti posuto s plameni, bruhati bi morali velikanski oblaki nabitih delcev v obliki koronarnih masnih izbruhov.

Mini ledena doba

Pojav, ki ga napoveduje in za katerega pravijo, da gre za mini ledeno dobo, naj bi bil podoben fenomenu, imenovanemu 'Maunder Effect' oziroma Maunderjev minimum, ki so ga zabeležili med letoma 1646 in 1715. Tedaj je bilo Sonce v izjemno mirni fazi, Sončne pege pa so tedaj skoraj izginile. Zanimivo je, da je v tem obdobju prišlo do male ledene dobe, ko je temperatura na severni poluti padla za le okoli eno stopinjo Celzija. Takrat so mnoge reke v sicer od zalivskega toka segreti Veliki Britaniji zamrznile za večji del leta. Obdobje, ki je trajalo približno 70 let, so tako zaznamovale zelo mrzle zime, Londončani so lahko celo drsali po zaledeneli Temzi. Kot trdijo, bi nekatere, zdaj še zeleni travnike, lahko po vse leto prekrival sneg, drevesa in vegetacija nasploh bi rasli počasneje. Za srednjeveške ohladitve naj po mnenju nekaterih ne bi bile 'krive' ravno zmanjšane sončne magnetne erupcije, ampak predvsem erupcije iz vulkanov na Zemlji, ki so ustvarile naravni atmosferski filter, sestavljen iz prašnih delcev.

izbruhi na soncu - 12
izbruhi na soncu - 12 FOTO: Profimedia
Nov model proučevanja

Model, ki ga je predstavila raziskovalna skupina Zarkhove temelji na dinamiki med dvema plastema Sonca – eni, ki je bliže površju, in drugo, ki je bliže osrčju Sonca. Z izračuni so prišli do podatka, da naj bi se nova mini ledena doba zgodila med letoma 2030 in 2040. Valovanje obeh sfer naj bi bilo v tem obdobju popolnoma neusklajeno, delovanje ene sfere bi izničilo delovanje druge. »Pride do pojava, imenovanega Maunderjev minimum, ki se je dogajal pred približno 370 leti,« je pojasnila Zarkhova. Napovedi po njenem modelu naj bi bile 97-odstotno natančne: znanstveniki so proučili tri cikle magnetnega delovanja Sonca med letoma 1976 in 2008 ter rezultate primerjali s tehniko štetja sončevih peg. Rezultati in napovedi na podlagi rezultatov so pri obeh metodah skoraj identične.

Tudi drugi napovedujejo mini ledeno dobo

V začetku preteklega leta je v intervjuju za BBC dogajanje komentirala dr. Lucie Green, zaposlena v Mullardovem laboratoriju za znanost v vesolju londonske univerze: »Presenečeni smo. Takšno dogajanje je značilno za skrajno nedejavne zvezde, kot bi malce zadremala.« Sonce je primerjala z dremajočo kroglo plinov. »Vsekakor smo priča nenavadno hitremu zmanjšanju Sončeve aktivnosti,« je dogajanje komentiral tudi dr. Mike Lockwood, profesor vesoljske okoljske fizike na britanski univerzi Reading v Berkshiru. Predvideva, da se bo delovanje Sonca v prihodnje še upočasnilo. On je ponovitev Maunderjevega minimuma napovedal v roku naslednjih treh ali štirih desetletij. Sončeva aktivnost pa ne vpliva le na vreme. Greenova je pojasnila, da bi se lahko, če bi Sonce še zmanjšalo svojo aktivnost, poslovili tudi od izjemnega pojava, znanega kot polarni sij, ki je pravzaprav posledica aktivnosti Sonca.

Sonce od A do Ž

Sonce je sicer vir življenja na Zemlji, saj rastlinam omogoča rast in razvoj s pomočjo fotosinteze, segreva površje planeta, omogoča izkoriščanje energije in doprinaša k mnogim kemičnim reakcijam, pomembnim za življenje ljudi, živali in rastlin. Nam najbližja zvezda je od Zemlje oddaljena 149,6 milijona kilometrov (1 astronomsko enoto), svetloba izgorevanja helija in vodika v njenem jedru pa potuje do zemeljske površine točno 8 minut in 19 sekund. Kot zvezda je Sonce klasificirano v razredu G2V, kar v astronomskem žargonu pomeni, da je rumena pritlikavka, saj oddaja rumenkasto barvo. Večina (več kot 85 odstotkov) njegovih 'sester' v galaksiji je rdečih pritlikavk, saj sevajo z rdečo barvo.
Sončno površino sestavlja plazma, ki gori s temperaturo 5.500 stopinj. Že pred desetletji so astronomi opazili sončne pege, ki so jih pozneje povezali z močno sončno magnetno aktivnostjo.

izbruhi na soncu - 1
izbruhi na soncu - 1 FOTO: Profimedia
Sončne pege so v osnovi hladnejše od normalne okoliške fotosfere (zgornje plasti sončeve atmosfere), saj gorijo 'le' s temperaturo 3.000–4.500 K (2.727–4.227 C). Sončne pege merijo že zadnjih 400 let in so opazne ob sončnem zahodu v tropskih regijah, ko sonce postane oranžno. Pogostost pojava sončnih peg je znak za večjo sončno aktivnost, torej tudi močnejše svetlobno, toplotno in magnetno sevanje. Astronomi so izdelali časovni potek pojavljanja peg od leta 1600 naprej. Na začetkih opazovanj so beležili izredno majhno število peg, (sovpada s pojavom Maunderjevega minimuma). Današnja opazovanja solarne aktivnosti ponovno kažejo na zmanjšanje števila sončnih peg. Sončna magnetna aktivnost je namreč ciklični pojav in trenutno smo točno sredi 24. cikla (glej okvirček), ki naj bi dosegel višek čez dve leti. Naslednji cikel naj bi se začel okrog leta 2020 in po zadnjih podatkih naj bi takrat sončne pege povsem izginile s fotosfere.

Sončni cikel (Schwabov cikel) je ponavljajoče se dogajanje na sončni površini in njegovi notranjosti ter je močno povezano s sončno magnetno aktivnostjo. Blage spremembe v rotaciji Sonca vplivajo na ohladitve Sončeve površine na posameznih delih in močne izbruhe sevanja in magnetnega valovanja. Cikel traja od 9 do 12 let. Cikli se med seboj razlikujejo glede stopnje sevanja in magnetnih izbruhov.  

izbruhi na soncu - 12
izbruhi na soncu - 12 FOTO: Profimedia

KOMENTARJI (67)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.


ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 306