Moskisvet.com
Pokol v My Laiu

Zanimivo

Največja sramota v zgodovini ZDA: Eden izmed 'klavcev' umrl, odgovarjal ni

N.J.
15. 05. 2018 14.19
40

Od pokola v Vietnamu, ko so pripadniki ameriške vojske hladnokrvno pomorili okoli 500 vietnamskih civilistov, je marca letos minilo že 50 let. Kar se je tedaj dogajalo v My Laiu ostaja največja sramota za ameriško vojsko vseh časov, eden izmed tvorcev pokola v vasici My Lai, ki je vseskozi zanikal odgovornost za smrti, pa je preminil.

Nekdanji pripadnik ameriške vojske, poveljnik Ernest L. Medina, ki je sicer bil obtožen, a tudi oproščen zaradi svoje vloge pri pokolu v vasici My Lai, je umrl 8. maja, star 81 let. Bil je poročen, imel je hčerko in dva sina ter osem vnukov. Eden izmed njih, marinec Brian A. Medina, je leta 2004 umrl med boji v Iraku. Vzrok smrti  Ernesta L. Medine ni znan. 

Obtožnica , ki so jo vložili zoper Medino, je pripeljala do nekaterih pozitivnih sprememb pri obravnavi ameriških vojakov in drugih uradnikov. Tožilstvo jih lahko kazensko preganja, če jim dokažejo, da so izvajali vojne grozote ali pa zanje vedeli. Leta 1988 je v intervjuju za AP povedal, da obžaluje za dogodek, a se ne čuti krivega, ker pokola ni povzročil. Nekaj tednov pred pokolom naj bi v Vietnamu rešil preživele vojake, ki so zašli na minsko polje, za kar je tudi prejel odlikovanje, Srebrno zvezdo za zasluge. 

Ernest L. Medina
Ernest L. Medina FOTO: AP

Kaj se je dogajalo leta 1968

16. marca leta 1968 so pripadnikom čete Charlie (imenovane tudi brigada klavcev)  20. pehotnega polka 1. batajona 11. pehotne brigade ameriške divizije ukazali, naj 'poiščejo in uničijo' komunistične borce Vietkonga. Vojaki so izpolnili ukaz, a večina žrtev pokola so bili ženske, otroci in starejši, o pripadnikih 48. bataljona Vietkonga, ki naj bi bili tarča napada, pa ni bilo ne duha ne sluha. Številne žrtve so pripadniki ameriške vojske pred smrtjo posilili, pretepli, mučili, nekatera trupla so popolnoma izmaličili. General William Westmoreland, ki je tedaj poveljeval v Vietnamu, je ukazal podrobno preiskavo.

Za dejanja na območju My Lai so sprva obtožili 26 pripadnikov ameriške vojske, a le poveljnik Charlie čete, ki je v času pokola štela nekaj več kot 120 pripadnikov, poročnik William Calley je bil obsojen.  Calleyja so obtožili poboja 109 civilistov in ga spoznali krivega poboja 'le' 22 civilistov. Sprva so mu dosodili dosmrtno ječo, a je odslužil le 3,5 leta hišnega pripora.

William Calley
William Calley FOTO: Profimedia

Dokaz le dokumenti s sojenja

My Lai je območje, ki leži na severu nekdanjega Južnega Vietnama. Pokol naj bi trajal vsega tri ure. Vse, kar danes vemo o tem dogodku, temelji na enem samem dokumentu s sojenja med letoma 1970 in 1971. Za grozljiv masaker, v katerem so življenje izgubili 504 neoboroženi civilisti (v času napada menda ni odjeknil s strani Vietkongovcev niti en strel), je javnost izvedela leta 1969 in še okrepila gibanja nasprotnikov vojne v Vietnamu.

Trije pripadniki helikopterske posadke, ki so skušali preprečiti pokol in zaščititi vietnamske civiliste ter jih 11 evakuirali, so se znašli pred ameriškim kongresom. Prejeli so več sovražnik pisem, groženj s smrtjo, pred vrata njihovih domov so jim nastavljali mrtve živali. Tri desetletja kasneje so dva izmed njih nagradili za hrabrost. Tretji je pred podelitvijo nagrad moral v nek drug boj in padel.

Zgodba ni preprosta

Četa Charlie je v Vietnam prispela le tri mesece pred grozljivim dogodkom, ko je bila vojna v polnem razmahu. Januarja 1968 so vietkongovski gverilci napadli ameriške položaje. Ameriške vrste so bile zdesetkane, morala ameriških vojakov je bila na dnu. Charlie četo je marca sestavljalo le še 125 pripadnikov, v prepričanju, da se bodo izvlekli brez težav, pa so se lotevali brutalnih taktik.

Prejeli so informacijo, da naj bi se v My Laiu skrivali Vietkongovci. Dve ameriški enoti sta napredovali, zadnja, tretja, naj bi imela nalogo preiskati in počistiti območje. Ko je iz puške ameriškega vojaka odjeknil prvi strel, je v vasi zavladala panika, ameriški vojaki so kosili vse, ki so se prikazali – moške, ženske, celo dojenčke. Najstarejša žrtev nj bi bila stara 82 let, najmlajša pa 1 leto. Verjetno v navalu adrenalina so vojaki pobili vsakogar, ki se jim je postavil na pot, v prsni koš nekaterih so celo vrezali 'C Company'. Tiste, ki so se predali, pa obdelali s pestmi in jih na krut način pokončali. Med Američani je bil ranjen le en vojak. Ustrelil se je sam med čiščenjem orožja.

KOMENTARJI (40)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 497