Moskisvet.com
Stalingrad

Zanimivo

5 najbolj krvavih bitk vseh časov!

N.J.
02. 01. 2015 08.09
17

Vsaka zmaga ima svojo ceno, a nekatere bitke v zgodovini so terjale človeški davek, ki je skoraj nepredstavljiv in ... grozljiv. Pred vami je pet bitk, ki po številu žrtev veljajo za najbolj krvave bitke vseh časov.

Vojaki večino življenja namenjajo urjenju in pripravam na vojno. A ko do te pride, je povečini predvsem krvavo, zmedeno, odvija se hitro in velikokrat nepričakovano.
Nekatere bitke so krajše, v manjšem obsegu – spopad, patruljiranje, naključni spopad s sovražnikom v temi. Lahko se zgodi, da strah praktično ohromi može, nekateri pobegnejo pred zaznano grožnjo smrti, še preden pride do žrtev na kateri koli strani. So pa situacije, ki presegajo vse meje pričakovanega, ko pride do nepredstavljivega števila žrtev in uničenja celotnih mest. To so situacije, ko nobena stran ni pripravljena na umik, predajo, ali za situacijo, ko ena stran preprosto ne pusti sovražniku, da bi se umaknil, pobegnil, in tako na vsak način vztraja pri napadu, pri tem pa je sovražnik prepuščen milosti in nemilosti.

5 najbolj krvavih bitk vseh časov - 2
5 najbolj krvavih bitk vseh časov - 2 FOTO:

5. Bitka pri Gettysburgu, 1863

Vojskujoči: unionisti proti konfederalcem
Žrtve: 23.000 unionistov in 23.000 konfederalcev
Skupaj: 46.000
Rezultat: Zmaga unionistov

Dan, ko se je bitka obrnila v prid Unije v času ameriške secesijske vojne, je bil tudi dan, ko je padlo največ žrtve v eni sami bitki. Po vrsti zmag konfederalcev, je general Lee svoje čete vodil proti severu, da bi napadli ozemlje unionistov pod poveljstvom generala Georga Gordona Maedeja. Konfederalci so razpolagali z 82.000 možmi in 272 topovi, unionisti pa 115.000 vojaki in 362 topovi. Bitka je trajala 3 dni, od 1. do 3. julija 1863, pa so slavili unionisti. Državljanska vojna je nato trajala še dve leti, a je bitka pri Gettysburgu pomenila prelomnico, saj konfederalci niso nikoli več uspeli s tako velikimi silami ogrožati severa, dogodek pa so ovekovečili tudi na platnu, in sicer so posneli film z naslovom Gettysburg.

5 najbolj krvavih bitk vseh časov - 3
5 najbolj krvavih bitk vseh časov - 3 FOTO:
4. Bitka pri Kanah, 216 pr. n. št.

Vojskujoči: Kartagina proti Rimu
Žrtve: Kartažani 6.000, Rimljani 85.000
Skupaj: okoli 90.000
Rezultat: zmaga Kartažanov

Kartažanski general Hannibal, ki je prikorakal preko Alp in premagal dve rimski vojski, pri Trebiji in jezeru Trasimene, je želel premagati Rimljane še v zadnji odločilni bitki. Pod taktirko Hannibala se je v tej bitki bojevalo okoli 24.000 vojakov, najemnikov iz Evrope in severne Afrike, na strani Rimljanov pa se je pod vodstvom Scipiona mlajšega bojevalo kar 87.000 vojakov. Rimljani so težko pehoto nakopičili v centru, da bi se prebili skozi sredino kartažanske vojske. Hannibal se je zavedal številčne prevlade Rimljanov in uporabil taktiko polmeseca. Svoje najboljše čete je napotil na krila formacije, saj je pričakoval napad Rimljanov po sredini. Kartažanski center je kolapsiral, nato pa so Rimljane napadli z boka. Masa legionarjev je od zadaj silila svoje vrste naprej, ne vedoč, da sami sebe 'zapirajo'. Prvotni polmesec Kartažanov se je vbočil in prevzel obliko V. Konjenica je napadla z odprte strani črke V, zapolnila vrzeli in tako so Kartažani popolnoma obkolili rimsko vojsko. V zadnji četrtini bitke so bili tako legionarji prisiljeni bojevati se do smrti, saj niso imeli možnosti izhoda. Rezultat je bil grozljiv: Izguba okoli 85.000 rimskih državljanov (okoli 10.000 naj bi jih zajeli kot ujetnike) in 2 konzulov. Izraz, da se je zgodila bitka pri Kanah, se še vedno uporablja za situacije, ko mala vojska premaga mnogo številčnejšo.

5 najbolj krvavih bitk vseh časov - 4
5 najbolj krvavih bitk vseh časov - 4 FOTO:
3. Prvi dan Somme, 1. julij 1916

Vojskujoči: Velika Britanija proti Nemčiji
Žrtve: 60.000 Britancev in 8.000 Nemcev
Skupaj: 68.000
Rezultat: Neodločeno

Gre za najbolj krvav dan v zgodovini britanske vojske. Britanci so grozljivo izgubo utrpeli v začetni fazi boja, ki je trajal več mesecev in ki je imel za posledico več kot milijon mrtvih, taktično pa je situacija ostala bolj ali manj nespremenjena. Gre za eno najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne in najbolj krvave operacije nasploh. Britanci so 7 dni zapored bombardirali nemške položaje in pri tem izstrelili okoli 1,7 milijona granat. Menili so, da bo artilerija uničila nemško obrambo do te mere, da bi lahko vkorakali v njihove jarke. A bombardiranje ni imelo takšnega učinka, kot so želeli, saj so se Nemci umaknili v bunkerje, 20 metrov pod zemljo. Takoj, ko so britanski in francoski vojaki planili iz svojih jarkov, so Nemci napadli z mitraljezi. Le nekaj izkušenejšim Francozom se je uspelo prebiti. Slabo koordinirana artilerija je povzročila, da so svojo pehoto, ki je napredovala, pogosto pokosil s podpornim ognjem oziroma so pehoto pustili nevaren izpostavljene in nezaščitene. Do večera so Britanci utrpeli strašanske izgube, a boj se je nadaljeval vse do novembra istega leta. Zgodovinarji danes pravijo, da ta bitka na ta dan ni pomenila zmage za Antanto, je pa odločilno pripomogla h končni zmagi nad centralnimi silami.

5 najbolj krvavih bitk vseh časov - 5
5 najbolj krvavih bitk vseh časov - 5 FOTO:
2. Bitka pri Leipzigu, 1813

Vojskujoče: Francija proti koaliciji (Avstrija, Prusija, Rusija in Švedska)
Žrtve: 30.000 Francozov in 54.000 zaveznikov
Skupaj: 84000 (po nekaterih ocenah 110.000)
Rezultat: zmaga koalicije

Bitka pri Leipzigu predstavlja največji poraz, ki ga je utrpel Napoleon in največjo bitko na evropskih tleh do prve svetovne vojne. Napoleon je bil prisiljen okrepiti svoj položaj zaradi pritiska koalicijskih sil s severa in organiziral je obrambo pri Leipzigu, da bi zaščitil svojo preskrbo. Francoska vojska, ki so jo napadali z vseh strani, se je dobro držala in zadrževala vojake v zalivu več kot 9 ur, preden so popustili pred mnogo številčnejšo vojsko sovražnikov. Poraz je bil neizbežen in Napoleon je ukazal umik čez edin stoječi most. Most so prehitro razstrelili, saj ga okoli 20.000 francoskih vojakov še ni prečkalo. Številni so utonili, ko so skušali prečkati reko. Poraz je Aliansi omogočil napredovanje v Francijo. V spopadu so koalicijski sile štele skoraj 330.000 vojakov, na Napoleonovi strani pa je bilo okrog 190.000 vojakov. Poleg Francozov so se še bojevale tudi italijanske, nemške in poljske čete. Bitka je trajala od 16. do 19. oktobra. Ubitih je bilo 80.000 do 110.000 vojakov. Na Napoleonovi strani je bilo okrog 38.000 vojakov mrtvih, 36.000 je bilo zajetih in ranjenih. Ravno tako je bilo ubitih ali ranjenih 51 francoskih generalov. Na koalicijski strani pa je bilo okrog 54.000 mrtvih in ranjenih.


5 najbolj krvavih bitk vseh časov - 1
5 najbolj krvavih bitk vseh časov - 1 FOTO:

1. Bitka za Stalingrad, avgust 1942–februar 1943

Vojskujoči: nacistična Nemčija proti Sovjetski zvezi
Žrtve: 841.000 Nemcev in 1,130.000 vojakov SZ
Skupaj: 1,971.000
Rezultat: Sovjetska zmaga

Nemška ofenziva se je začela z uničujočo serijo bombnih napadov Luftwaffe (nemškega vojnega letalstva, op.p.), ki so Stalingrad popolnoma opustošili in ga spremenile v mesto ruševin. Nemška vojska je napredovala, a naleteli so na brutalne spopade s Sovjeti. 6. nemška armada pod poveljstvom Friedericha Paulusa je prišla v Stalingrad in Nemci so do novembra obvladovali okoli 90 odstotkov mesta. Ostalo je še nekaj postojank ob Volgi, a Nemci so za zavzetje v boj poslali vse svoje razpoložljive enote in njihovi boki so ostali slabo branjeni. Wehrmacht ni mogel uničiti vseh sovjetskih vojakov. Temperature so močno padle, novembra 1942 pa je Rdeča armada sprožila velik napad na 6. nemško armado v Stalingradu (okoli 1 milijon ruskih vojakov proti 250.000 Nemcem) z boka in Sovjeti so dobesedno poteptali nemško obrambo. Sredi novembra so še obkolili Nemce, ki so se komaj še upirali, zmanjkalo jim je zalog, ki jih ni mogla dostaviti niti Luftwaffe. Stradanje in mraz ter napadi Rdeče armade so terjali svoj davek, Hitler pa svojim vojakom ni dovolil umika in predaje. Paulusa je konec januarja 1943 celo povišal v feldmaršala in jasno ukazal, da se se noben maršal v zgodovini ni predal in se torej tudi on ne sme. Tudi 4. Armadi pod poveljstvom feldmaršala Ericha von Mansteina ni uspelo rešiti položaja, Paulus pa se je predal že naslednji dan po povišanju. Do februarja 1943 se 6. nemška armada ni uspela prebiti iz obkoljenega mesta in brez kakršne koli oskrbe se je dokončno sesula.
 

KOMENTARJI (17)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 376