Če gre verjeti Schwabovi raziskavi, se več kot tretjina Američanov za nakup odloči samo zato, ker so to videli pri svojih prijateljih na družbenih omrežjih. V študiji, ki so jo opravili na 1000 Američanih in v kateri so jih povprašali po varčevalnih navadah, zapravljanju in investicijah, so ti kot glavnega krivca za slabo finančno stanje navedli družbena omrežja in niso s prstom kazali na prijatelje. Te in družinske člane so navedli kot dober vpliv, čeravno so trije od petih priznali, da več pozornosti namenjajo zapravljanju prijateljev kot svojemu varčevalnemu načrtu. Tako kot večina od nas, so se tudi anketiranci spraševali, od kod prijateljem denar za vse te nakupe, kosila in dopustovanja, ki jih delijo na omrežjih in si jih v resnici ne morejo privoščiti.

S fenomenom FOMO pa niso okuženi samo milenijci. Nanj niso imuni niti predstavniki generacije Z. 44 odstotkov le-teh je v primerjavi z 49 odstotki milenijcev priznalo, da na njihovo zapravljanje vplivajo družbena omrežja. Še več. 48 odstotkov milenijcev in 41 odstotkov predstavnikov generacije Z je priznalo, da zaradi druženja s prijatelji zapravljajo denar, ki ga nimajo. Breme, da se vklopimo, sledimo in smo takšni kot drugi, se je s pojavom družbenih medijev in FOMA še okrepilo ter nas med drugim prisililo v nepotrebno nakupovanje.

''Zapravljanje ni sovražnik, a ko dovolimo, da nas družbeni pritisk ali druge sile premamijo, da zapravljamo preko svojih zmožnosti, lahko to vpliva na našo dolgoročno finančno stabilnost in preraste v večji problem,'' razlaga Terri Kallsen, izvršni podpredsednik pri Schwabu. Najbolj šokantna je ugotovitev, kaj bi ljudje naredili z milijonskim dobitkom. Večina bi ga zapravila za nakup hiše, avta, potovanja ali odplačilo dolga oz. kredita, le 37 odstotkov generacije Z pa je dejalo, da bi varčevalo.