Popek je človekova prva vez, ki mu omogoča preživetje, a tudi po prerezani popkovni služi svojemu namenu. Na svetu ne obstajata dva enaka popka, 90 odstotkov ljudi pa ima obrnjenega navznoter, preostalih 10 pa navzven. Popek je tudi pravo leglo bakterij in najbolj umazan del telesa, saj se v njem v povprečju nahaja kar 1400 bakterij.

Ste vedeli, da lahko kasneje živimo tudi brez popka, tak primer je bil sloviti režiser Alfred Hitchcock, da se med nosečnostjo popek obrne navzven in da imajo temnopolti ljudje popek štiri centimetre višje od belopoltih in naj bi zato hitreje tekli?

Vsak izmed nas se je kdaj že igral s popkom in vanj vtaknil prst ter pri tem doživel nenavaden občutek. Ta ni naključje, pojasnjuje dr. Christopher Hollingsworth. ''Popek ne stimulira zgolj kože, ampak tudi vlakna notranjih oblog želodca. Ko prst vtaknete v popek, dotik pošlje signal do globljih vlaken v želodčni steni in naprej do hrbtenjače. Ta do možganov prenaša tudi živčne signale iz sečnega mehurja in sečnice in ker gre za skoraj isti občutek, to občutimo kot občutek polnega mehurja,'' odziv živčevja na dotik popka, ki ga telo interpretira kot potrebo po uriniranju, komentira Hollingsworth. Vsakič, ko pritisnete na popek, namreč stimulirate isto področje, kot bi pritiskali na sečni mehur. Možgani mislijo, da prejemajo signale od drugod, v resnici pa občutki zgolj posnemajo občutek potrebe po uriniranju. Vse skupaj lahko občutimo tudi kot ščemenje v genitalijah.

''Notranje obloge želodčne stene pri popku se imenuje stenska potrebušnica (parietalni peritoneum). Ta je izjemno občutljiva, njena čutilna živčna vlakna pa pošiljajo enake signale hrbtenjači kot sečni mehur in sečnica,'' še dodaja Hollingsworth. Čuden občutek ob dotiku popka doživite le, če močneje pritisnete nanj. Če pritisnete ob njem, ne boste zadeli istih živcev in doživeli istih občutkov.