Princ William ima eno nenavadno pravilo: tega ne obleče nikoli

Princ William je s Škotsko tesno povezan in jo kot bodoči kralj redno obiskuje. A obstaja ena stvar, pri kateri se že več kot tri desetletja ne premakne niti za centimeter.

Kilta ne nosi.

Sky News je že leta 2023 opozoril, da Williama v javnosti v škotskem krilu niso videli vse od njegovega otroštva. Zadnji znani javni posnetki segajo v leto 1990, ko je bil star približno osem let. Od takrat je minilo več kot 35 let, a odraslega Williama v kiltu še vedno nismo videli.

In to kljub temu, da je imel za to kar nekaj priložnosti.

William je na Škotskem pogosto v središču pozornosti. Toda ko gre za oblačila, ostaja precej predvidljiv: suknjič, srajca, hlače ali formalna kraljeva oprava.

The Guardian je že pred leti opozoril na zanimiv kontrast. William je v svoji javni karieri nosil plumed klobuke, svečane uniforme, medalje, pelerine in številne druge kose kraljeve garderobe, kilt pa je očitno meja, ki je ne želi prestopiti.

Še bolj zanimivo je, da ga ni oblekel niti ob priložnostih, ko bi bila škotska tradicionalna oprava povsem logična.

Ko je diplomiral na univerzi St Andrews, kjer je spoznal tudi Catherine, je pod akademsko opravo nosil klasično obleko, srajco in metuljčka. Kilt je ostal doma.

Če je William do kilta zadržan, je njegov oče kralj Charles III pravo nasprotje.

Charles je že desetletja eden najbolj prepoznavnih članov kraljeve družine v kiltu. Na Škotskem ga lahko vidimo v različnih tartanih, pri čemer tradicionalno oblačilo nosi tako na uradnih dogodkih kot tudi med bolj sproščenimi priložnostmi.

Town & Country je v aktualnem pregledu Charlesove garderobe izpostavil, da ima kralj več različnih tartanov, povezanih z njegovimi škotskimi nazivi in kraljevo družino. Med njimi so tartani vojvode Rothesay, lorda otokov in Balmoral.

Charles je bil v kiltu fotografiran na Highland Games, ob obiskih škotskih mest in tudi v okolici Balmorala. Zanj kilt očitno ni zgolj tradicionalno oblačilo, ampak del njegove osebne podobe.

William pa ima drugačen pristop.

To je verjetno najbolj zanimiv del zgodbe.

Nihče pravzaprav ne ve.

Kensingtonska palača na vprašanje o Williamovem odnosu do kilta ni želela komentirati, uradnega razloga pa princ nikoli ni javno navedel. The Guardian je zato že leta 2023 zapisal, da razlog za njegovo nenaklonjenost ni znan.

Kilt sicer ni obvezna kraljeva oprava. Če ga William ne želi nositi, mu ga tudi ni treba.

A prav zato je njegova odločitev tako zanimiva. Ne gre za protokol ali prepoved. Gre preprosto za osebno izbiro.

Kraljevi krojač John Sugden iz podjetja Campbell's of Beauly je za The Guardian celo povedal, da bi Williamu z veseljem izdelali kilt in suknjič. Po njegovem mnenju bi bil to dober način za nadaljevanje tradicije in približanje škotske noše mlajši generaciji.

Ko je Sky News preverjal, kaj si o Williamovi odločitvi mislijo Škoti, so bili odzivi precej različni.

Nekateri so menili, da bi bilo lepo videti bodočega kralja v kiltu, drugi pa so bili precej bolj sproščeni. Eden od sogovornikov je ocenil, da ni pomembno, kaj William obleče, drugi pa je dejal, da bi tudi sam raje izbral dobro obleko kot kilt.

Skratka, Škotska zaradi tega očitno ne bo izgubila spanca.

Toda za kraljevo družino ima tradicionalna noša vendarle poseben pomen.

William ni ravno naključni gost severno od meje. Kot princ Walesa ima več škotskih nazivov, med drugim vojvoda Rothesay, grof Carrick, baron Renfrew, lord otokov ter princ in veliki upravitelj Škotske, kot navajata Sky News in The Guardian.

Zato se zdi njegova odločitev še toliko bolj nenavadna.

Njegov oče je v kiltu skoraj zaščitni znak škotskih kraljevskih obiskov, William pa je tudi ob najbolj primernih priložnostih ostal pri običajnih oblačilih.

Williamov slog je sicer precej bolj preprost kot slog njegovega očeta. The Guardian ga je opisal kot človeka, ki se zunaj kraljevskih in vojaških slovesnosti pogosto drži precej klasične kombinacije srajce in hlač.

To se ujema tudi z njegovim odnosom do kilta. Medtem ko Charles očitno uživa v škotski tradiciji in jo tudi vizualno poudarja, William ostaja precej bolj zadržan.

Morda mu kilt preprosto ni všeč. Morda mu je ljubša klasična obleka. Morda obstaja razlog, ki ga javnost nikoli ne bo izvedela.

Kilt je eden najbolj prepoznavnih simbolov Škotske, vendar njegova zgodba sega precej dlje od današnjih slovesnosti in kraljevskih fotografij. Iz praktičnega oblačila škotskega višavja se je skozi stoletja razvil v kos, ki danes predstavlja tradicijo, ponos in tudi precej prepoznaven moški slog.

Po podatkih uradne škotske spletne strani Scotland.org se zgodovina kilta običajno povezuje s 16. stoletjem. Prvotno je bil znan kot feileadh-mòr oziroma veliki kilt, ki je bil precej večji od današnjega in ga je bilo mogoče oviti okoli telesa ali položiti čez ramo. Različica, ki je bolj podobna današnjemu kiltu, se je razvila pozneje.

Tartan je značilen škotski vzorec, ki nastane s prepletanjem barvnih niti v navpični in vodoravni smeri. Kot pojasnjuje uradni Scottish Register of Tartans, se zaporedje niti osnove ponavlja tudi pri vodoravnem tkanju, s čimer nastane značilen ponavljajoči se vzorec. Čeprav danes številne tartane povezujemo s posameznimi klani in družinami, to ne pomeni, da ima vsaka barva svoj določen simbolni pomen. Register tartanov jih danes razvršča tudi v kategorije, kot so klan oziroma družina, območje, vojska, kraljeva družina in moda.

Tartan je praviloma izdelan iz volne, ki je zaradi svoje trpežnosti in lastnosti primerna za škotska oblačila, pri kiltu pa je pomembno tudi natančno gubanje blaga. National Museums Scotland opozarja, da je tartan skozi zgodovino spreminjal svoj pomen in se razvijal skupaj s škotsko družbo, zato je predstava, da je bil vsak vzorec od nekdaj strogo določen za posamezen klan, precej bolj zapletena, kot se pogosto prikazuje.

Kilt in tartan nista bila vedno zaželena simbola škotske kulture. Po porazu jakobitov v bitki pri Cullodenu leta 1746 so britanske oblasti sprejele ukrepe, s katerimi so omejile uporabo tradicionalnih škotskih simbolov. Tartan je bil v določenih okoliščinah prepovedan, s čimer je oblačilo dobilo še močnejši pomen kot izraz škotske identitete.

Pozneje se je odnos do njega močno spremenil. Scotland.org navaja, da je tartan v 19. stoletju iz simbola uporništva postopoma postal del kraljevega in slovesnega oblačenja. Posebej pomemben je bil obisk kralja Jurija IV. na Škotskem leta 1822, ko se je monarh v Edinburghu pojavil v kiltu.

Če prav ga danes najpogosteje povezujemo s porokami, slovesnostmi in škotskimi prazniki, kilt ni ostal ujet v preteklosti. Škotski oblikovalci ga že desetletja prilagajajo sodobnemu okusu, kilt pa se je pojavil tudi na modnih brveh.

Scotland.org pri tem izpostavlja oblikovalce, kot so Jean Paul Gaultier, Vivienne Westwood in Jonathan Saunders, ki so tradicionalno škotsko oblačilo vključili v sodobno modo. Tudi današnji kilt je zato lahko precej drugačen od podobe, ki jo poznamo iz zgodovinskih fotografij – kroj, materiali in kombinacije so lahko precej bolj moderni.

Prav v tem je njegova posebnost. Kilt je hkrati kos z večstoletno zgodovino in oblačilo, ki ga je mogoče prilagoditi sodobnemu moškemu slogu. Zato je toliko bolj opazno, ko ga nekdo, ki je s Škotsko tesno povezan in ima tam pomembne kraljeve vloge, vztrajno ne želi obleči.

Viri: The Guardian, Sky News, Town & Country