Atomski bombi, imenovani Little Boy in Fat Man, ki sta bili nad japonski mesti Hirošima in Nagasaki odvrženi 6. in 9. avgusta 1945 ter eksplozija v Černobilu so tri daleč največje jedrske katastrofe na svetu. Tistega usodnega 26. aprila 1986 ob 1.23.58 po lokalnem času je v reaktorju št. 4 jedrske elektrarne prišlo do parne eksplozije. Ta je notranjost reaktorja izpostavila ozračju, v reaktorju pa je prišlo do požara in stalitve sredice, kjer se je nahajalo skoraj 200 ton uranovega dioksida in cepitvenih produktov. Eden glavnih vzrokov nesreče je bilo dejstvo, da je bila njegovim upravljavcem prikrita informacija o težavah z reaktorjem. Eden od njih, Anatolij Djatlov, je dejal, da so avtorji reaktorja vedeli, da je ta pri določenih pogojih nevaren, a da so podatke namerno skrivali.

Od jedrske katastrofe v Černobilu mineva že 33 let. 5-delna HBO-jeva serija, ki prinaša zgodbo o tej zloglasni nesreči sovjetske jedrske centrale v ukrajinskem Černobilu, orisuje dogodke, ki so privedli do nje in ljudi, ki so se žrtvovali, da bi Evropo rešili pred opustošenjem. Še danes na onesnaženih območjih živi približno pet milijonov ljudi, še precej huje pa bi bilo, če ne bi tedaj k razkritju nesreče pripomoglo vreme, saj so Sovjetske oblasti eksplozijo v reaktorju zamolčale, ko pa je radioaktivni oblak začelo preko Belorusije, Ukrajine, Rusije in Skandinavije zanašati proti zahodni Evropi, so ga opazili Švedi in sprožili vsesplošni alarm.

Sovjetske oblasti so sicer kar 30 ur prebivalcem Pripjata prekrivale dejstvo, da je povsem prekrito z radioaktivnim prahom in da se sevanje nevarno širi na širše območje. 33 let kasneje je sevanje na tem območju še vedno prisotno, nekoč sodobno mesto Pripjat, kjer so tedaj s svojimi družinami živeli zaposleni v černobilski jedrski elektrarni, pa se je kmalu spremenilo v mesto duhov. Vstop na to območje zaradi še vedno prisotnega sevanja še danes ni mogoč za vse. Približno 60 odstotkov radioaktivnega prahu se je sicer odložilo v Belorusiji.

Ustvarjalci serije Černobil so se pri pisanju scenarija osredotočili na dejstva in ekranizirali še nikoli povedane zgodbe ljudi, ki so bili tam, ljudi, ki so bili odgovorni, ljudi, ki so ugotavljali vzrok nesreče in ljudi, ki so ocenjevali resnost položaja.

V vlogi znanstvenikov oz. jedrskih fizikov sta zaigrala Jared Harris (ta je upodobil sovjetskega jedrskega fizika Valerija Legasova, ki je prvi spoznal magnitudo nesreče) in Emily Watson (ta igra Ulano Komjuk, sovjetsko jedrsko fizičarko, ki mora razrešiti vzrok nesreče), medtem ko odlični Stellan Skarsgård nastopa v vlogi politika, točneje podpredsednika vlade Borisa Ščerbina, ki mu je Kremlin naložil vodenje državne preiskave.

Če sta Legasov in Ščerbin resnični osebi, pa je Komjutova izmišljen lik, ki predstavlja vse znanstvenike, ki so pomagali pri preiskavi.

Režisersko paličico nad serijo je vihtel Šved Johan Renck, ki se je pred tem podpisal tudi pod Žive mrtvece, Vikinge in Kriva pota, videospota Davida Bowieja (Blackstar in Lazarus) ter Lane Del Rey (Blue Velvet). Vsaka epizoda je dolga od 60 do 72 minut, veliki finale pa bo na sporedu na začetku junija.