moskisvet
ZABAVA

Golobič: ''En dan se plaziš po kanalizaciji, naslednji dan si ob predsedniku države in ga varuješ''

12.10.2019, 7:00
3
Jani Golobič je nekoč svoje življenje tvegal za visoke osebe iz sveta politike in se skrival za temnimi očali, potem pa ga je pot po naključju odpeljala povsem drugam in resen ogled je zamenjal za toplega. Danes je shiatsu terapevt in učitelj ter vodja licencirane šole, ki je marsikomu življenje spreobrnil na bolje.

Kako ste se znašli v tem poklicu? Ste namreč diplomirani varstvoslovec, zaposleni ste bili v specialni enoti policije, pa v varnostni službi. Kdaj ste spoznali, da to ni to, in se podali v zdravilstvo?

Ko pogledam nazaj, vidim pot sprememb, kot bi nizal bisere na vrvico. Vsaka faza življenja je imela svoj pomen, ki je vodila v spremembe, katere so, kot vemo, edina stalnica življenja. Vsaka faza je imela svoj namen in posledico.

To, da sem v nekem trenutku prišel na shiatsu terapijo in jo nato redno prakticiral daljše obdobje, vidim kot začetek poti. Ob prejemanju tretmajev sem skozi čas pričel ugotavljati spremembe na bolje. Prepričalo me je, ker so bili učinki vidni v kratkem času. Odločil sem se za poglobljeno raziskovanje tega pristopa. Body work terapijo shiatsu lahko gledamo večplastno, sam jo vidim kot metafizični pristop k delu z energijskim zdravjem ljudi. Učenje, sprejemanje in dajanje te terapije vodijo v osebni razvoj. Skozi ta proces sem lahko zaznal, kako izginevajo strahovi in pomisleki, ki jih kreira trenutni življenjski stil družbe, ki je v celoti osredotočena na preživetje pod konstantno preobremenitvijo.

Odločitev, da se začnem profesionalno ukvarjati s shiatsujem, je bila samoumevna.

Shiatsu je namenjen aktiviranju samoozdravitvenih procesov v telesu.
Shiatsu je namenjen aktiviranju samoozdravitvenih procesov v telesu./ FOTO: osebni arhiv

Na videz gre za nepovezane poklice, pa vendar verjetno imajo neko skupno točko?

Skupna točka je v tem, da so bili vsi deli celote biserov na vrvici. Če katerega od teh ne bi bilo na vrvici, bi bila sedanjost drugačna.

V specialni enoti so se stvari in procesi dogajali veliko hitreje, kot bi se sicer. Ves čas je bila prisotna velika stopnja tveganja. Ne samo ob akcijskem delu, temveč tudi ob usposabljanju. Vse je bilo namenjeno premagovanju sebe, ko delaš in opraviš stvari, za katere morda na prvi pogled ne verjameš, da jih zmoreš. Vendar greš v to in s tem premikaš lastne meje. Ob tem dobiš samopotrditev in samorealizacijo. Lahko sem zaznaval, kako se ob tem brusi ego, postajam bolj jaz. V tem stiku s seboj sem tudi videl, kaj bi želel početi in kakšno je moje poslanstvo. To je verjetno najpomembnejša vloga specialne enote v mojem življenju.

Delo v varovanju me ni izpolnjevalo, nasprotno – počutil sem se slabo v tem okolju, kar je pripomoglo, da sem se hitreje odločil za novo življenjsko pot. Bilo je čutiti tudi veliko slabe energije, ni čudno, da imajo ljudje o politiki slabo mnenje.

PREBERI ŠE
Rak dojke ni samo bolezen žensk!

In prišel je klic zdravilstva ...

Lahko rečem, da sem bil pripravljen na naslednjo stopnjo v življenju in je bil ta korak dosti logičen. Zdaj imam občutek, da me je življenje vsekozi pripravljalo na to. Na vrvico sem dodal večji in lepši biser.

Je pa res, da bolj ko mi je skozi urjenje uspelo zaznavati energijske procese v telesu prejemnika, bolj me je vleklo v ta novi svet. Ko z dotikom informiram telo in začutim ponovno vzpostavljen pretok življenjske energije po telesu, vem, da sem na najbolj pristen način povezan z zelo prvinskim in globokim delom človeka.

Pri tem ne mislim, da sem kaj posebnega, to lahko razvije vsakdo, le uriti se mora v tem. Dokaz so študenti moje šole, ki v triletnem šolanju osvojijo to spretnost zaznavanja.

Jani Golobič ima profesionalno shiatsu prakso od leta 2005, ko je v prestolnici ustanovil Shiatsu center Panacea.
Jani Golobič ima profesionalno shiatsu prakso od leta 2005, ko je v prestolnici ustanovil Shiatsu center Panacea./ FOTO: osebni arhiv

Kako je bil videti vaš dan v službi policije oz. v vlogi specialca?

Še zdaj pravim, da podobnega dela ni. En dan se plaziš po kanalizaciji, naslednji dan si ob predsedniku države in ga varuješ. Vsak klic na akcijsko delo pomeni izvajanje naloge z visoko stopnjo tveganja. Na nevarnost se lahko privadiš. Bolj sem se je privajal, manj stresno je delovala name in s tem se je kreiral prostor za zbranost. Dostikrat je bila zbranost tako močna, da je bila podobna meditaciji. Ko misli ni več, vse, kar obstaja, je sedanji trenutek in čas v njem ... Vedno znova mi je bilo zanimivo, ko se je akcijsko delo začelo dogajati, kako je čas začel teči počasi, v počasnem posnetku. Ko pa sem si ogledal video analizo, sem lahko videl, kako hitro je v resnici vse dogajanje potekalo. Zato verjamem kvantni fiziki, ki dokazuje, da čas ni numeričen, merljiv, temveč relativen.

Kot sem omenil, je bilo tudi usposabljanje za delo dostikrat nevarno. Bilo je sestavljeno iz taktičnega usposabljanja in preigravanje situacij. Pri tem smo uporabljali enako opremo kot v resničnih situacijah, kar je zahtevalo posebno zbranost in previdnost. Življenjsko je, da so se ob tem dogajale tudi nezgode, tudi sam sem bil pri tem kar nekajkrat poškodovan.

Pomemben del usposabljanja je bil namenjen pridobivanju različnih spretnosti in znanj, ki so bistveno pripomogli k premagovanju strahu in adaptaciji na stres. Plezanje po jamah, plezanje po stenah in objektih, na primer plezanje po visokem dimniku in nato spuščanje po vrvi skozi ustje dimnika, bivakiranje, skakanje in spuščanje po vrvi iz helikopterja, delo z eksplozivi, potapljanje, spretnostne vožnje z avtomobili in podobno. Skratka, vse to, za kar danes fantje in dekleta iščejo med prostim časom za doseganje svoje doze adrenalina, sem počel v okviru službe. Le da ne za zabavo, vse usposabljanje je bilo namenjeno, da dobro opraviš svoje delo in prideš cel in živ domov.

''Delo v varovanju me ni izpolnjevalo, nasprotno – počutil sem se slabo v tem okolju, kar je pripomoglo, da sem se hitreje odločil za novo življensko pot.'' (Jani Golobič je tisti s temnimi očali na sredini)
''Delo v varovanju me ni izpolnjevalo, nasprotno – počutil sem se slabo v tem okolju, kar je pripomoglo, da sem se hitreje odločil za novo življensko pot.'' (Jani Golobič je tisti s temnimi očali na sredini)/ FOTO: osebni arhiv

Lahko na karseda preprost način poveste, kaj shiatsu sploh je, kako se razlikuje od ''naprednejšega'' shiatsu shintaija, komu je ena oz. druga terapija namenjena in kaj so njune glavne prednosti.

Shiatsu opisujejo kot obliko terapevtskega body worka, najbolje pa ga opisuje trditev, da je namenjen aktiviranju samoozdravitvenih procesov v telesu. To sposobnost ima vsako telo. Mojster Ohashi pravi, da je nudenje shiatsa tudi umetnost, s čimer se v celoti strinjam. Sama beseda shiatsu ne pove veliko. Je le beseda, za katero se odpira ves človekov sistem zdravja in bivanja na fizični, mentalni, čustveni, spiritualni in energijski ravni.

Morda je energijski sistem še najbolj pomemben. Kajti kdor se ukvarja z njim, lahko vidi, da se določena neravnovesja pričnejo kazati dosti prej, preden se pokažejo v resnici na katerem koli drugem nivoju. Pri energijskem zdravju pojem nenadni infarkt ne obstaja. Dokazi so, da se simptomi in neravnovesja na energijskem nivoju lahko kažejo že leta prej. In se.

Ko sem se pri Saul Goodmanu učil shiatsu shintaija, je ob priliki rekel, da on v bistvu ni oče shintaja, temveč je obudil pozabljeno znanje shiatsuja. Res pa je, da je dodal nekaj novih stvari, kajti, kot pravi, shiatsu se vseskozi razvija.

Shintai se ukvarja z dvema najpomembnejšima meridianoma v telesu, in sicer z vodilnim meridianom ki poteka po hrbtenici, in spočetnim meridianom, ki poteka po prednji strani telesa in se manifestira v Hari-trebušni votlini. Pravimo, da gre za primarna meridiana, ki sta se aktivirala ob oploditvi jajčeca in imata pomembno vlogo pri delitvi celic in nastajanju organov. Celo prvo leto izobraževanja na moji šoli je namenjeno le tema dvema meridianoma in slušatelji pravijo, da je 1. letnik morda še prekratek. Iz vodilnega meridiana nastanejo ostali meridiani.

Zen shiatsu ta dva meridiana le omenja. Bolj se osredotoča na uravnavanje pretoka energije po klasičnih meridianih in podaljških teh meridianih ter akupresurnih točkah.

Pravimo, da shintai deluje na primarnem nivoju, zen shiatsu pa je specializacija. Oba skupaj sta učinkovita tudi samo zase. Moja izkušnja pa je, ko sem vključil shintai v svoje delo, se je število tretmajev za dosežen enak rezultat prepolovilo.

Ker pravimo, da shiatsu aktivira samoozdravitvene procese v telesu, se to odraža na najširšem spektru bivanja. Ko delamo na mehkih tkivih, se telo poravna in sklepi postanejo enakomerno obremenjeni. Posledično izginejo bolečine v telesu, razlog za njih je porušena statika telesa, v praksi se je pokazal učinkovit tudi pri avtoimunih stanjih, astmi, nespečnosti, depresiji, tesnobnih stanjih, izgorelosti, kronični utrujenosti, stresu, poveča adapatacijo na stres, normalizira premočna emocijska stanja. Uravnoteženje teh stanj je zelo pomembno, ker vemo, da veliko bolezni izvira v bistvu iz čustev. Vsaj v energijskem svetu.

Kdor se ukvarja z energijskim sistemom, se mu določena neravnovesja pričnejo kazati dosti prej, preden se pokažejo v resnici na katerem koli drugem nivoju.
Kdor se ukvarja z energijskim sistemom, se mu določena neravnovesja pričnejo kazati dosti prej, preden se pokažejo v resnici na katerem koli drugem nivoju./ FOTO: osebni arhiv

Shiatsu je podoben akupunkturi, le da se namesto na igle zanaša na pritisk s prsti na akupresurne točke. Ste strokovnjak za dotik. Skozi dotik se pogovarjate s telesom. Je težko razumeti jezik dotika?

Življenje se je začelo v vodi. V maternici preživimo devet mesecev. Od začetka življenja na tem planetu pa vse do zdaj je prvo, kar občutimo, pritisk, dotik telesa. Po rojstvu nam ta občutek nudi mati, ker prvo, kar naredi po rojstvu, stisne svojega otroka k sebi. Dotik je naša primarna potreba. Učenje shiatsa v bistvu pomeni razvijanje umetnosti dotika. Razvoj posebnih zaznav, ki jih uporabljamo pri svojem delu, poteka skozi urjenje dotika. Pri tem pa sodeluje cela naša bit. Zaznavanje pretoka po telesu, čutenje energije meridiana, ki sicer poteka po linijah, kot je narisano v mapah, vendar tam nekje. Zato je pravo energijsko terapevtsko delo na telesu mogoče samo takrat, ko razvijemo potencial za zaznavanje življenjske energije ali pa energije Ki, kot jo tudi imenujemo.

Tudi zdaj, po skoraj dvajsetih letih urjenja, še vedno razvijam kakovost dotika, s tem razvijam svoj komunikacijski kanal s prejemnikom shiatsa. Z dotikom se vzpostavlja komunikacija s prejemnikom in v tej komunikacijski zanki so informacije, ki so zelo pomembne za moje delo. Samo od izurjenosti dotika je odvisno, koliko teh informacij bo prišlo do mene. Komuniciramo z zelo subtilnimi nivoji. Mehka tkiva, fascia, imajo svoj spomin. Vse nepredelane travme, šoki, stresi so še vedno tam. Tudi po več desetletjih. Z dotikom lahko vzpostavimo stik s temi stresnimi vzorci in dostikrat imam tudi možnost vpogleda v hologramsko sliko stresnega vzorca, ki prihaja na površje in se sprošča.

Ne gre pa samo za pritiske, shiatsu obravnava tudi čustveno in duhovno raven človeka ...

Kot sem omenil, shiatsu deluje na vse nivoje človekovega bivanja. Za primer: energijsko delo na ledvicah uravnava naš občutek varnosti, gotovosti, ker nevtralizira čustvo strahu, katerega vibracije slabijo ta organ. V duhovnem smislu krepi našo voljo v vseh pogledih. Da se premaknemo naprej in da preživimo na tem planetu, na fizičnem nivoju izboljša njihovo delovanje, na mentalnem so naše misli bolj čiste in jasne.

Kako se shiatsu razlikuje glede na druge vrste masaž?

Predvsem v tem, da ni masaža v klasičnem pomenu. Je terapevtski pristop in deluje na telo prek našega energijskega omrežja.

Kaj mora stranka vedeti, preden pride k vam?

Predvsem to, da prihaja na energijski tretma, po katerem so bo počutila bolje in povzroča spremembe. Na bolje.

Jani Golobič prosti čas najraje posveča otrokoma, svojemu delu, izobraževanju ter urjenju uma in telesa.
Jani Golobič prosti čas najraje posveča otrokoma, svojemu delu, izobraževanju ter urjenju uma in telesa./ FOTO: osebni arhiv

Učili ste se pri enem najbolj priznanih učiteljev shiatsuja, Saulu Goodmanu. Ko človek v Google vtipka to ime, je prvi zadetek lik iz serije Pokliči Saula (Better Call Saul), ki je zaslovel s TV-serijo Kriva pota (Breaking Bad). Kaj sami najraje počnete v prostem času, ki ga imate verjetno bolj malo? Si pogledate tudi kakšno serijo?

Svoj čas najraje posvečam otrokoma, kadar sta pri meni, svojemu delu, izobraževanju in urim um in telo. Uživam v družbi prijateljev. Do pred nedavnega televizije niti nisem imel, zdaj pa z dekletom pogledam tudi kakšno serijo. Všeč mi je serija Modern family, ker se znajo duhovito pošaliti na račun ameriškega načina razmišljanja, kako in kaj je prav.

Ste nekakšen začetnik shiatsuja pri nas. Od kod ideja, da ustanovite šolo?

Šola je še en biser na tej poti. Da bom ustanovil shiatsu šolo, mi je bilo že zelo zgodaj jasno. Šola, na kateri sem se tudi izobraževal, je modernizirala učni program in je vključila ideje in delo Saula Goodmana. To me je prepričalo, ker sem takoj videl, da gre za moderen, napreden in dober učni program. Začeli smo pogovore, odkupil sem njihov učni program in postal del njihove šole. Po letih sodelovanja sem se letos osamosvojil, vendar s to šolo še vedno sodelujem, tudi učitelji še vedno prihajajo učiti in predvsem smo ostali dobri prijatelji.

Ali shiatsu vedno bolj pridobiva na veljavi tudi pri nas?

Vsekakor shiatsu pridobiva na veljavi tudi pri nas. Zelo je popularen v tujini, v nekaterih državah je tudi na koncesijo, kar pomeni, da stroške obiskov krije zavarovalnica. Kot vedno novosti pljusknejo k nam z zamikom. Pomaga tudi država z regulacijo tega področja. Tako se je vsaj pri shiatsu situacija izkristalizirala in shiatsu terapijo v tem trenutku lahko ponujajo le izobraženi in strokovno usposobljeni terapevti z ustrezno diplomo. To pa vzbuja zaupanje pri ljudeh, ker vedo, da bodo dobili kakovostno in strokovno storitev.

Kaj bi spremenili v svoji preteklosti, če bi lahko?

V svoji preteklosti bi spremenil marsikaj. Bila so težavna obdobja, trenutki, ki bi jih rad pozabil, bi si želel, da se ne bi zgodili ali pa bi jih rad popravil.

Ko pa razmišljam o tem, ali bi te spremembe kakor koli vplivale ali spremenile mojo pot, na kateri sem zdaj, ne bi spremenil ničesar. Trdno verjamem, da kar koli se mi je zgodilo, me je življenje hotelo le poučiti. Rad sem učenec življenja.