Žan Kranjec: ''Pri športu, kot tudi v življenju, je pomembno, da se hitro obrne nov list in se ne ozira preveč nazaj''

Kaj je tisto, kar javnost, mediji najbolj pogosto spregledajo, ko gre za vrhunski šport? Česa o vrhunskemu športu javnost ne ve? Vemo, da so za uspehe potrebni veliki napori, trma, vztrajanje, odrekanja ... Potem je tu borba za sponzorje itd. Smo kaj spregledali?

V vrhunskem športu je zagotovo veliko odrekanja, naporov, psihološki pritiski, vztrajanja. Ampak ob vsem tem moraš najti način, da znaš v tem tudi uživati. Vrhunski šport ti mora biti način življenja. Zagotovo je veliko težkih trenutkov, ampak če potegnem črto, sem vseeno lahko hvaležen, da sem uspel postati vrhunski športnik.

Zadnja leta ste tisti, ki vlečete moški ''alpski voz''. Kako težko je, ko velik del bremena rezultatov pade na vaša ramena? Zdi se, da s pritiskom nimate težav ...

Vem, da boljši kot so rezultati, več javnost pričakuje od tebe. Na koncu prideš do spoznanja, da v prvi vrsti tekmuješ zase in šele nato za druge. Tako se je lažje spoprijeti s pričakovanji.

Česa vas je v življenju najbolj strah?

Težko bi rekel, česa me je najbolj strah. Najbolj si želim zdravja, potem se bodo stvari že nekako sestavile.

Kdaj vam je bilo v smučarski karieri najtežje?

Imel sem že veliko težkih trenutkov. V našem športu je tako, da imaš precej več porazov kot zmag.

Tako kot poškodbe so tudi porazi sestaven del športa in za mnoge gradniki uspeha. Kako jih doživljate sami?
Zagotovo me potrejo. Takrat je pomembno, da še naprej verjameš vase, da ostaneš močan in da ne obupaš. In da sprejmeš, da je to sestavni del športa.

Za vami so tradicionalne priprave na južni polobli, v Argentini. Kaj vas še čaka pred začetkom nove sezone in kaj pričakujete od nje?

Po pripravah v Argentini sem bil 14 dni doma. Vzel sem si nekaj dni za počitek, nato sem naredil še kondicijske treninge. Nedavno smo se vrnili s priprav v Švici. Do začetka sezone je še malo manj kot mesec dni. Do takrat bomo večinoma smučali na ledenikih v Avstriji in Italiji.

To sezone si želim biti bolj konstanten, saj sem imel v zadnjih dveh sezonah veliko nihanj. Želim si čim bolje končati v veleslalomskem seštevku v svetovnem pokalu. Potem je tu še svetovno prvenstvo, s katerega bi bilo optimalno domov oditi z medaljo.

Fizično ste eden najbolj pripravljenih v smučarski karavani. Vedno pa ste, vsaj za nas zunanje opazovalce, tudi zelo umirjeni. Zame ste bili vedno nekakšen slovenski Marcel Hirscher. Kako ohranjate psihično trdnost, krotite notranji nemir, adrenalin?

Pri smučanju je sigurno zelo pomembna psiha. Sem zelo tekmovalen in zagotovo nisem srečen, ko ne dosežem dobrega rezultata. Ampak pri športu, pa tudi v življenju, je pomembno, da se hitro obrne nov list in se preveč ne ozira nazaj. Se je pa treba tudi ob porazih kaj naučiti. Verjetno imam neko mirnost že v sebi, s tem pa pridejo še izkušnje in nenehno učenje.

Imate pred vožnjo kakšen poseben ritual?
Pred tekmo nimam posebnega rituala, je pa vsak tekmovalni dan zelo podoben. Vstajanje, zajtrk, dobro ogrevanje, ogled proge, ogrevanje na snegu, 1. tek, pavza, nato pa še 2. tek.

Kako se je vaše življenje spremenilo po osvojeni medalji na olimpijskih igrah? Se je kaj spremenilo v glavi? Je ta prinesla več miru? Vam je od tedaj lažje, saj ste dosegli enega od življenjskih ciljev?
Prav veliko se ni spremenilo. Mogoče imam malo več mirnosti, saj sem dosegel enega izmed življenjskih ciljev. Vem, da je olimpijska medalja velik uspeh in da si s tem zapisan v zgodovino. Drugače je pa moje življenje zelo podobno kot prej.

Videli vas bomo tudi na prihodnji olimpijadi. Kje pa se vidite, ko boste tekmovalne smuči enkrat obesili na klin?

Ne vem točno, kaj bom počel po koncu kariere. Mogoče ostanem v športu ali pa se pridružim domačemu podjetju. Imam še par let časa za razmisliti.

Kaj boste počeli v športnem pokoju, česar vam zdaj kot profesionalnemu športniku ni ''dovoljeno''/omogočeno?
Več se bom družil s prijatelji, družino, si večkrat privoščil dopust čisto ''na off'', pa še kaj se bo našlo.

Vaši hobiji so igranje tenisa in nogometa, pa vodni športi. Imate kakšne pogodbene omejitve, ko gre za aktivnosti, zaradi katerih se lahko poškodujete zunaj športa, ki ga trenirate?
Posebnih omejitev pri hobijih nimam. Ampak mi je jasno, da je treba biti pri določenih stvareh previden. Nima smisla, da se poškoduješ pri hobiju.

Kaj vam je dal šport, česar vam nič drugega v življenju ne bi moglo dati? Samozavest? Pogum? Šport je posebna življenjska šola, katera ''znanje'' se da uporabiti tudi zunaj nje ...

Šport mi je dal veliko. Vztrajnost, delo, samozavest, psihološko trdnost in pa pogled na življenje, kaj je res pomembno.

Pred leti vas je doletela družinska tragedija. Zelo mladi ste izgubili očeta. Kako težko se je po tem zbrati, ostati osredotočen? Življenje gre dalje, pravijo, da čas zaceli rane. Pa vendar ... Kako vas je to spremenilo kot človeka? 

Zagotovo je težko po taki tragediji. Po eni strani mi je smučanje tudi pomagalo, da nisem preveč razmišljal samo o tem. Verjetno pa me je tudi spremenilo kot človeka.

Vrhunski šport ni klasična služba, poklic z ustaljenim urnikom. Kako ga sami dojemate/doživljate? Greste zjutraj na ''šiht'' ali na trening?

Športa ne dojemam ravno kot službo. Zjutraj, ko vstanem, grem na trening in ne na "šiht". Še vedno pa spadajo k športu stvari, ki jih dojemam malo tudi kot službo.

Na začetku kariere, ko ste prestopili v program FIS, vam rezultatsko ni bilo lahko. Kdaj ste začeli sanjati ''olimpijske sanje'' in verjeti, da lahko v tem športu uspete?

Ko sem prišel v FIS program, nisem bil takoj med najboljšimi. Sem pa že zelo kmalu verjel, da mi lahko uspe tudi v smučanju. Rekel bi, da je bilo to na mladinskem svetovnem prvenstvu, ko sem bil tretji.

Mnogim ste za vzor. Kako težko je to breme oz. je to za vas sploh breme?

To, da sem nekaterim vzor, je zame en velik blagoslov.

Katera medalja, zmaga, rezultat vam do zdaj največ pomeni in zakaj?
Največ mi verjetno pomeni olimpijska medalja. Ampak tudi obe zmagi v svetovnem pokalu mi pomenita veliko.

Uspeh je širok pojem. V športu se večinoma meri v številkah. Kaj vam sicer pomeni uspeh, ko ne govorimo o številkah?
Uspeh v športu se večinoma meri v rezultatih. Toda uspeh so tudi vztrajnost, zdravje, sreča in dobri odnosi.

S kom v smučarski karavani ste najboljši prijatelj in kdo, če, vam je bil v mladosti za vzor?
Najbolje se razumem s Slovenci. Se pa dobro razumem tudi z veliko drugimi tekmovalci. Še najbolj mogoče z Italijani, pa Hrvatom Filipom Zubčićem.  Včasih sta mi bila vzor Bode Miller in Ted Ligety, nato pa Marcel Hirscher.