Kako je mogoče, da čeprav gre za staro izročilo in da so podnebne spremembe medtem močno vplivale na dogajanje na nebu, sredi maja vedno prodre polarna zračna masa in ledeni možje ter Zofka vedno upravičijo svoj sloves?

Gre zgolj za občutek, saj podatki kažejo, da ledeni možje in uscana Zofka v povprečju ne odstopajo bistveno od ostalih dni. To pomeni, da je ohladitev približno enako verjetna, pa naj bo na koledarju 10., 12., 13. ali pa 20. maj. Je pa res, da ravno sredina maja predstavlja nekakšno ločnico, ko lahko po nižinah še beležimo negativne temperature. Po 15. maju možnosti za slano in pozebo tako skorajda ni več, seveda, če ne živimo na mrazu, najbolj izpostavljenih legah, kot sta Babno Polje in Bloke, kjer se lahko temperatura pod ničlo spusti vse leto, tudi sredi poletja. 

V zadnjih šestdesetih letih so nam Pankracij, Servacij in Bonifacij za ta čas nezaželene pojave (mraz in sneg) prinesli le nekajkrat, izraziti in prisotni po vsej Sloveniji pa so bili le leta 1978. Takrat se je temperatura že 11. maja marsikje močno približala ledišču, še bolj mrzlo pa je bilo naslednje jutro. Po podatkih Arsa je med nižinskimi kraji še posebej izstopala Murska Sobota, kjer so izmerili –4,2 stopinje Celzija. Le dan pozneje (13. maja 1978) pa je nekatere kraje pobelil sneg. Ponekod na Logaškem ga je zapadlo celo več kot 20 centimetrov.

Tudi v letošnji pomladi smo imeli že več močnih ohladitev. Pri tem še posebej izstopa april. V večjem delu Slovenije toliko dni s temperaturo pod nič stopinj Celzija v osrednjem pomladnem mesecu nismo imeli že več kot 20 let. Razlog za tako močne ohladitve v zadnjih tednih se skriva visoko na severu, kjer so se letos po štirih letih spet pojavili biserni oblaki, ti se zaradi uklona Sončeve svetlobe lesketajo v čudovitih mavričnih barvah. V nasprotju z drugimi oblaki so ti oblaki precej višje v ozračju in ne vplivajo na vreme, so pa znak, da se je nad severnim polom po nekaj letih spet pojavila ozonska luknja. Nastanek ozonske luknje je posledica močnega polarnega vrtinca to zimo in zelo nizkih temperatur v višjih plasteh ozračja. Polarni vrtinec ni nekaj novega, saj se pojavi vsako zimo, je bil pa letos zelo močan.

Zaradi močnega polarnega vrtinca je mrzel zrak ostal ujet nad polarnimi predeli, kar je tudi vzrok, da je bila letošnja zima nad Evropo najtoplejša do zdaj. Ko je polarni vrtinec okrepljen, namreč v višjih plasteh ozračja pihajo močni zahodni vetrovi, ki preprečujejo, da bi se mrzel zrak spustil proti jugu. Nekaj mrzlega zraka iznad polarnih predelov nas je pozimi doseglo, a ohladitve so bile le šibke in kratkotrajne.

Vsako leto spomladi pa se zmanjšajo temperaturne razlike med polom in ekvatorjem, kar oslabi polarni vrtinec, ki se lahko posledično tudi razcepi. To se je letos zgodilo nekoliko pozneje kot po navadi, mrzel zrak, ki ga je bilo letos nad polarnimi predeli neobičajno veliko, pa se je v valovih začel spuščati proti jugu. To je tudi glavni vzrok za več močnih ohladitev v zadnjih tednih.

Je še kakšno podobno ljudsko izročilo, ki nikoli ''ne razočara''?

Vsak pregovor se občasno uresniči, a gre pri tem zgolj za naključje. To pomeni, da na podlagi ljudskega izročila ne moremo izdelati vremenske napovedi, na katero bi se lahko zanesli. Verjetno najbolj znan vremenski pregovor pravi, da zelen božič prinaša belo veliko noč. Zadnja velika noč, ki je bila bela leta 2008, je sledila belemu božiču, torej pregovor v tem primeru ni držal. Da najdemo ustrezno kombinacijo, se moramo pomakniti kar 45 let nazaj, ko smo po nižinah imeli tudi edino ujemanje v zadnjih desetletjih. Precej večja verjetnost je, da bosta tako božič kot velika noč zelena, v Ljubljani se je to v zadnjih 60 letih zgodilo kar 35-krat. Povsem drugače je z ljudskim rekom, da za vsakim dežjem posije sonce, čemur res ne moremo oporekati. (smeh)

Kako je videti delo oz. vsakdan vremenskega prognostika?

Moje delo se začne že navsezgodaj zjutraj, že pred zajtrkom, ko običajno pregledam najnovejše izračune meteoroloških modelov. Čez dan nato prihajajo vedno novi izračuni, ki jih spremljam, in na podlagi njih potem sestavim vremensko napoved za televizijo. Ta mora biti kar se da enostavna, po možnosti obogatena tudi s kakšno zanimivostjo. Recimo v prihodnjih dneh nas bo dosegla večja količina puščavskega peska, zato bo kljub občasnim razjasnitvam ozračje ostalo motno, kar je pomembno predvsem za vse, ki se imate namen odpraviti v hribe, poleg tega pa bodo v tem tednu pogoste tudi plohe in nevihte. Povsem drugače je bilo pred natančno 51 leti, ko je Slovenijo že zajel prvi vročinski val s temperaturami do 33 stopinj Celzija. Tudi to poskušam vključiti v tekst, saj menim, da to poživi vreme na televiziji. Moja naloga torej ni samo nizanje tega, kakšno vreme nas čaka v prihodnjih dneh, ampak tudi razlaga dogajanja. Voditelj, ki je predviden tisti dan, si tekst, ki sem ga pripravil, prebere in si ga po možnosti malo prilagodi, jaz pa v tem času pripravim še grafiko, torej tisto, kar se prikazuje za voditeljem. Ko je vse to narejeno, sledi snemanje, na katerem sem prav tako prisoten.

Napovedovanje vremena je zelo nehvaležno delo. Pogosto ste prognostiki, v prvi vrsti pa voditelji, tarča kritik. Kako vnaprej lahko danes napoveste vreme? Na Arsu beremo, da je to približno teden dni naprej. Je to realna ocena?

Napovedljivost je zelo odvisna od razmer. Ko je vreme stabilno, kar pomeni, da se je nad nami usidralo območje visokega zračnega tlaka s šibkimi višinskimi vetrovi, je vremenska napoved zelo enostavna. Poleti lahko pričakujemo sončno vreme z morda le kakšno popoldansko nevihto nad goratimi predeli, pozimi pa po nižinah običajno veliko megle ali nizke oblačnosti, iz katere lahko rahlo rosi ali naletava sneg. Takšna situacija z anticiklonom lahko traja tudi dalj časa, zato lahko zanesljivo napoved izdamo za deset ali celo štirinajst dni naprej.

Precej bolj težavna je napoved, ko nad nami pihajo močnejši vetrovi, ki proti našim krajem prinašajo vremenske fronte ali ko se nad nami zadržujejo višinska jezera hladnega zraka, katerih gibanje je običajno zelo kaotično. Takrat je natančna časovnica vremenskega dogajanja pogosto težko določljiva že za nekaj dni naprej, saj lahko le minimalne spremembe v gibanju zračnih mas povsem spremenijo vremensko napoved. Posebej težko je napovedati poletne plohe in nevihte, za katere je značilna velika časovna in prostorska razpršenost. Vemo, da bodo nevihte nastajale, lahko opredelimo tudi približen čas in območje, kjer so te najverjetnejše, medtem ko natančnega kraja in ure žal ni mogoče napovedati. Poleti, ko je energije v ozračju veliko, se pogosto tudi dogaja, da v enem kraju sije sonce, le nekaj kilometrov stran pa pustoši hudo neurje s silovitimi nalivi in poplavami. Takih primerov je bilo v zadnjih letih kar veliko. 

Na spletu lahko najdemo veliko različnih vremenskih napovedi. Vsak ima na telefonu drugo aplikacijo, ki nam velikokrat dajo zelo različne napovedi. Zakaj je tako? Komu verjeti? Na katere podatke se naslanjate vi?

Enostavnega odgovora na ta vprašanja ni. Razlike v napovedi so posledica tega, da aplikacije uporabljajo izračune različnih meteoroloških modelov. Kljub temu da načelno vsi meteorološki modeli uporabljajo enake začetne pogoje, pa prihaja po določenem času do razhajanj. Za napovedi za več kot tri dni naprej je v povprečju najbolj zanesljiv evropski (ECMWF) model. To je globalni model, ki računa spremembe in potek vremena za celotno Zemljo. Obstajajo pa tudi regionalni modeli, pri katerih izračun poteka le za manjša območja. Prednost regionalnih modelov v primerjavi z globalnimi je gostejša računska mreža oziroma boljša ločljivost (tako prostorska kot tudi časovna), zaradi česar se lahko vreme precej podrobno napove tudi za posamezne pokrajine, a le do največ tri dni naprej. So pa modeli med seboj zelo različni. Eni so boljši pri napovedovanju nizke oblačnosti, drugi pri napovedovanju neviht, tretji pa morda pri napovedovanju meje sneženja in višine snežne odeje.

Moja naloga je, da pregledam vse te izračune in se na podlagi razpršenosti teh in na podlagi preteklih izkušenj odločim za najverjetnejši scenarij. Če so razlike med posameznimi izračuni zelo velike, je napoved nezanesljiva, kar tudi poudarim. Vsekakor je napoved, ki jo po pregledu različnih meteoroloških izračunov izda prognostik, boljša, čeprav ni tako podrobna, kot napoved na telefonu, ki prikazuje vreme za točno določen kraj, in to celo po urah. Kot primer naj navedem, da lahko ena aplikacija kaže nevihto v Mariboru, druga aplikacija jo kaže na Ptuju, tretja pa v Slovenski Bistrici. Z veliko gotovostjo lahko rečemo, da bo na Štajerskem nastala nevihta, a povsem možno je, da nevihte ne bo v nobenem od teh treh omenjenih krajev, saj nastajajo zelo naključno. Napoved po krajih in urah zato ni smiselna, veliko bolj smiselno je opredeliti območje, kjer so nevihte verjetnejše, in območje, kjer so nevihte manj verjetne ali celo povsem izključene.