Simon Smrkolj: ''Prepričan sem, da umetnost izboljša tako posameznika kot družbo.''

Kdaj ste se navdušili nad slikanjem in kdo je v vas prebudil to strast?

Začelo se je že v rani mladosti. Kot otrok se spomnim obiskov očetovega dobrega prijatelja, slikarja in izumitelja Alojza Pokorna. Prinesel sem mu list papirja in svinčnik in mu narekoval, kaj naj mi nariše, naj si bo to mačko, psa, kuro ... Sčasoma je oče ugotovil, da jemljem oglje iz kamina in čečkam. Te čačke pa so postajale podobe, portreti, pokrajine. Čari, da lahko s par potezami narišeš, naslikaš okolje, predmete in obraze, so me čisto prevzeli. Oglje so nadomestili pasteli, akvareli in akrili. 

Kako nastajajo vaše slike? Kako poteka vaš kreativni proces? Kje in kdaj se največkrat rodijo ideje, kje najpogosteje najdete navdih zanje?

Začne se z idejo, mislijo, po navadi na sprehodu v naravi, obrisom, obliko v daljavi, včasih, ko berem kakšno knjigo, pogledam film in vidim detajl, ki se mi je vtisnil v spomin. Vse to potem dozoreva v meni in slika se začne sestavljati. Velikokrat dodam kakšen element iz preteklosti, izkušnje, bolečino ali srečo – vse to se potem opazi na sami sliki. Zadnje čase največ zamisli črpam ravno iz same narave. 

Umetnost je pomemben del družbe, kulture, narodne zavesti. Je temelj ustvarjalnosti, razvoja in kritične misli. Kaj vam pomeni oz. predstavlja umetnost?

Osebno mi umetnost predstavlja velik del mojega življenja in pogled na svet, razlago nekega zgodovinskega dogodka, umetnikovega osebnega doživetja, strahov, ljubezni. Zame je prava umetnost, ko vidiš, da je oseba, avtor, pustil dušo in srce na platnu in da je iskrena in resnična. Ne gre za samo estetiko, tople oziroma hladne barve, temačne ali svetle, tudi globlji pomen umetnine je važen, kaj je hotel umetnik s tem pokazati oziroma povedati.

Kdo določi kaj je umetnost, kaj umetnina?

Izraz umetnost se nanaša na latinsko besedo ars, spretnost, umetnost. Umetnost označujemo vse dejavnosti katerih namen je ustvarjanje del z estetsko vrednostjo. Umetnina pa je plod te dejavnosti, najsi bo to slika, kip, skladba ... 

Imate precej raznolik slog. Ali še vedno iščete svoj pravi izraz ali preprosto radi mešate ''žanre''?

Vedno iščem nove načine izražanja in po mojem vsak umetnik ne neha iskati svojega sloga, svojega izraza, po katerem postane poznan ali spoznan. Sprva sem slikal pokrajine, čisti realizem, pa šel na čisti abstrakt, obliko, črto. Dandanes pa mi je pri srcu realizem, ampak na bolj domišljijski način z mnogo detajli in močnimi barvami.

V Sloveniji ni lahko biti umetnik. Kako težko je najti navdih, motiv, ko veš, da človek od tega v finančnem smislu ne bo imel nič?

Vsekakor moraš biti vztrajen in potrpežljiv. In če rad delaš, kar delaš, se to tudi počasi opazi. Je pa seveda na začetku zelo težko in mnogokrat sledijo razočaranja, kar pa ni nujno slabo, ker ti to gradi karakter. In to se potem kaže tudi na slikah. Sam si vmes pomagam tako, da slikam majhne otroške slikice, ki krasijo in privabljajo nasmeh otrok in marsikateremu odraslemu. Te slike so seveda tudi dostopnejše za kupce.

Kako težko se je neznanemu umetniku prebiti v galerije? Brez družbenih omrežij bi bilo verjetno domala nemogoče kaj prodati ...

Res je. Ker sem ljubiteljski slikar, kar pomeni, da slikam s srcem in nimam umetnostne akademije, je to še toliko težje. So pa druge poti in načini. Vsekakor družbena omrežja zelo pomagajo. Sam se poslužujem Facebooka in Instagrama, gradi se tudi nova spletna stran. Vsekakor prelomnica je bila povabilo v klub AAMI Salvador, čigar član sem tretje leto. Pohvala seveda vsemu osebju AAMI, g. Mihaelu Murnu in pa ge. Daši Podržaj za vso potrpežljivost in napotke. Umetniki smo svojeglavi ljudje (smeh). Lahko rečem, da sem z njihovo pomočjo že razstavljal v Dubaju, Pragi, Londonu in v BTC-ju. Naj tu ne pozabim na go. Vesno Kopušar iz JSKD, ki mi je ponudila par priložnosti razstavljati svoje slike s samim Zavodom za kulturno dejavnost Slovenije.

Kaj za umetnika pomeni razstava? Podobno kot za glasbenika zgoščenka, koncert?

Razstava je okno v svet. Način, da se umetnik predstavi navzven. Seveda je to tudi najboljši način navezovanja stikov, poslovnih ali osebnih. Pot do cilja. Cilj? Videti svoje delo v kakšni galeriji, avli, stanovanju.

Se talent rodi ali to postane? 

Po mojem mora biti prvo oseba nadarjena, naj si bo za slikanje, petje, ples ali igranje inštrumenta. Potem pa sčasoma zori, se izpopolnjuje, dopolnjuje, nadgrajuje.

Kaj vam pri delu predstavlja največji izziv?

Kako prikazati svoje občutke, svojo idejo na način, da jo tudi drugi vidijo, dojamejo. Vsaka slika ima globlji pomen, sporočilo. Seveda govorim o svojih avtorskih delih.

Se vam zdi umetnost med Slovenci dovolj cenjena? Marsikdo bi imel umetniško fotografijo, a zanje ne bi odštel veliko denarja ... Slika je vendarle bonus, ne nuja ...

Lahko rečem, da smo Slovenci zelo kulturno osveščeni. Ali je umetnost cenjena ali ne, je težko vprašanje. Da in ne. Kot ste sami omenili, marsikdo bi imel umetniško sliko, pa zanjo ne bi odštel veliko denarja. Seveda sem se tudi sam srečeval s takšnimi in drugačnimi strankami. Vsekakor sem se naučil reči tudi ne.

Kdo je vaš največji kritik?

Sam osebno. Ne poznam umetnika, ki bi bil čisto zadovoljen s svojim delom, umetnino. Še vedno najdemo kakšen detajl, barvo, ki bi jo spremenili, izboljšali. Včasih se zgodi, da prebarvam celo sliko in začnem na novo – sicer redko, ampak se zgodi. 

Na katero svojo stvaritev ste najbolj ponosni?

Na vsa moja dela, ker so pač del mene, mojega življenja. Če pa bi izpostavil, pa bi bilo to na mojo novejše delo, sliko z naslovom 'Nature first', ki je bila razstavljena v Londonu in je tudi že našla čudovit dom.

Kako lahko umetnost izboljša družbo in posameznika?

Prepričan sem, da umetnost izboljša posameznika oziroma družbo. Že ko ste sami, gledate sliko, umetnino, se v vas začne miselni proces. Kaj je hotel slikar, umetnik z delom prikazati, kakšna čustva je hotel povedati oz. prikazati. S tem pride oseba v stik z svojo notranjostjo, s tem pa ustvarja svojo interpretacijo, posledično pa je to pogoj za napredek in nadgradnjo samega sebe.

Kaj po vaše povprečnega slikarja loči od odličnega slikarja?

Vsak umetnik, na katerem koli področju, si zasluži spoštovanje in pohvalo. Vsak, amater ali akademik, tukaj jaz osebno ne delam razlik. Vsi smo na koncu ljudje in vsi ljudje štejemo.