Nogometna vratarka Sara Nemet: ''Življenja smo reševali že prej, vendar nas zdaj svet še bolj potrebuje''

Nogomet je zaradi koronavirusa obstal, a vi ne sedite križem rok. Zdaj ne igrate le za klub oz. slovensko nogometno reprezentanco, pač pa kar za reprezentanco Slovenije. Če ste v nogometu zadnja ovira nasprotnika, ste zdaj kot del medicinske ekipe v prvi bojni liniji v borbi zoper koronavirusa. Kako drugačno je vaše življenje te dni?

Res je, ''korona'' je ves svet obrnila na glavo. Moje življenje je zdaj precej drugačno. Večino časa preživim na infekcijski kliniki, kar pa mi seveda ni težko, saj rada pomagam. Drugače pa jasno ne zahajam več toliko ven – samo ko opravljam treninge. Po delu moram poleg treningov delati še naloge za študij in mi posledično ne ostane veliko časa za počitek, vendar se nekako regeneriram in ga maksimalno izkoristim, ko imam prost dan.

Kako ste se pravzaprav znašli v osrčju dogajanja okoli pandemije koronavirusa in na infekcijski kliniki? Vemo, da študirate zdravstvene vede ...

Na infekcijski kliniki sem začela prek študentskega dela delati januarja. Zelo sem se navadila na delo in osebje. Mesec za tem je prišla ven ''korona'' in osebje so še bolj potrebovali, zato sem se odločila, da bom v tem času pomagala na kliniki, saj so veseli vsake pomoči, ki jo dobijo. Najprej sem bila na brisih, zdaj pa so me premestili na intenzivno terapijo, kjer pomagam po svojih najboljših močeh.

Kakšno je stanje na kliniki? Ste primerno ''oboroženi'', je ekipa dovolj številčna?

Stanje na kliniki je še kar v redu, pripravljeni smo, oprema je, sobe so pripravljene, osebja bi lahko bilo več, da bi lažje delali in bili manj obremenjeni, vendar pridejo na pomoč z drugih oddelkov ter poskušamo vsi pomagati.

Športniki so med ljudmi pogosto opevani kot junaki. A resnični junaki danes ste vi, zdravstveni delavci oz. medicinsko osebje, ki glave nosite v torbah. Kakšni so občutki, ko rešujete svet?

Lepo je to slišati, da je neko spoštovanje do nas, kajti tudi to nas dviga, da nam ljudje zaupajo. Drugače pa ne premišljujemo o tem tako na veliko – bolj smo osredotočeni, da ljudi pozdravimo. Seveda pa življenja rešujemo že od prej, res pa je, da nas zdaj svet še bolj potrebuje.

Vas je osebno kaj strah? Kaj pravijo starši glede vašega dela? Jih zaradi vašega dela kaj skrbi?

Seveda je malo strahu prisotnega, vendar moram povedati, da me ni tako zelo strah. Mislim, da sem dobro ozaveščena glede te bolezni. Vem, kje paziti, kako delati ter se zaščititi. Moja starša seveda skrbi, samo tudi ne tako zelo, saj mi zaupata in verjameta v moje sposobnosti in sta seveda ponosna name.

Kako težko je delati te dni? Stiska ljudi je velika. Zdravstvo komaj drži korak s situacijo. Kako to vpliva na vas? Kako ohranjate optimizem, elan?

Včasih je težko, saj smo zaradi prenapornega urnika in dela velikokrat utrujeni in izčrpani, vendar bomo zdržali in dali vse od sebe, da bomo ljudi spravili nazaj na ''noge''. Seveda moramo imeti nekaj optimizma, drugače proces ne bi deloval in ljudje ne bi ozdraveli.

Kako pa poteka vaša sanacija stegenske mišice?

Sem že okrevala, saj poškodba ni bila tako huda. Počivala sem tri tedna, imela terapije in počasi opravljala lahke treninge in jih stopnjevala. Trenutno že na polno treniram.

Kaj si želite od nadaljevanja nogometne sezone, ko/če se bo ta nadaljevala? Ubranitev naslova državnih prvakinj z ŽNK Nona Beltinci Prekmurje? Kako realna je uvrstitev Slovenije na EP 2021?

Seveda upam, da se bo liga nadaljevala, vendar bo vse odvisno od tega, kako se bo situacija odvijala v prihodnosti. Želim si, da ubranimo naslov državnih prvakinj ter da osvojimo pokal. Verjamem pa tudi, da s slovensko reprezentanco zmoremo priti na EP 2021, ker smo zelo borbene in željne tega.

Kdo vas je navdušil nad nogometom? Kako se je vse skupaj začelo?

Nogomet sem začela trenirat pri osmih letih. Navdušila sta me moj oče in moja starejša sestra, ki je tudi igrala za ta klub. Doma smo vedno igrali in gledali nogomet in seveda sem potem jaz tudi vzljubila ta šport.

Kako težko je kombinirati študij in treninge?

Kar precej težko. Vzame veliko časa in energije, vendar nekako gre, saj mi gre študij včasih tudi na roko in prilagodi zadeve.

Imate v nogometu kakšno vzornico?

Nogomet bolj malo spremljam po TV-ju, vendar če že gledam, spremljam bolj moški nogomet kot ženskega. Si pa včasih tudi pogledam kakšno tekmo, če igrajo kakšni zanimivi klubi. Drugače pa sta mi vzor pri ženskah Hope Solo, pri moških pa od malega Edwin van der Sar, trenutno pa tudi Jan oblak.

Za kateri tuji klub bije vaše srce?

Nimam kluba, za katerega bi navijala, sem nevtralna. Rada le spremljam dober nogomet.

V vašem življenju je nogomet na drugem mestu. Prednost dajete študiju in karieri v zdravstvu. Pa bi odšli igrat v tujino, če se pojavi priložnost?

Res je, študiju vseeno dajem prednost. Najprej bi rada doštudirala in potem razmišljala o tujini glede nogometa, ker če ti ne uspe, imaš neko rezervo glede poklica in službe. Pa tudi zaenkrat še ne razmišljam o tem, saj sem komaj eno leto spet nazaj v nogometu - po bolezni, zaradi katere sem morala izpustiti dve leti igranja.

Če bi imeli čarobno paličico, kaj bi spremenili v slovenskem ženskem nogometu? Verjetno to, da bi imele tudi ženske profesionalne pogodbe kot moški. Kaj manjka slovenskemu ženskemu nogometu, da bi se še bolj razvil? So pogoji za delo dobri?

Res bi si želela, da bi ženske v Sloveniji lahko imele pogodbe. Vendar je to bolj tabu tema, saj ženski nogomet ni tako gledan, ljudje ga ne spremljajo, zato je to tako težko pri nas. Nimamo velike marketinške podpore. Vseeno velja, in to po vsem svetu, da je nogomet moški šport. Je pa res, da se stanje vsako leto izboljšuje, zato upam, da bo nekega dne tudi ženski nogomet zelo gledan in podprt šport.

Kaj je prva stvar, ki jo boste storili, ko bo vsega tega s koronavirusom konec? Medtem ko bo večina odšla nazaj v službe, boste vi verjetno odšli na zaslužen oddih.

Zelo bi mi ustrezalo, da bi šla na kak dopust, vendar je vse odvisno od tega, kdaj bo vsega tega konec. Seveda me nato čakajo še študijske zadeve (predvsem izpiti), tako da verjetno ne bom imela veliko prostih dni – jih bom pa maksimalno izkoristila.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga prejeli v življenju?

Delaj s srcem in delaj z ljudmi tako, kot želiš, da bi oni delali s tabo.

Kaj bi sporočili Slovencem v času pandemije koronavirusa?

Zelo je pomembno, da v takih situacijah držimo skupaj in si pomagamo. Zato upoštevajte navodila in skupaj lahko premagamo ta virus.