Moskisvet.com
''V življenju ni nič ponujeno – kar imamo, to vzamemo.''

Intervju

Športnik paraplegik Robi Bojanec: ''Naša edina želja je, da nas obravnavate kot sebi enake''

A.P.
04. 05. 2020 06.00
1

Robi Bojanec se je moral pri 12 letih sprijazniti z novo realnostjo. Usoda je hotela, da je na poti k nedeljski maši z bratrancem doživel na videz nedolžno nesrečo z motorjem, ki ga je priklenila na invalidski voziček, saj po padcu ni več čutil nog. A to ga ni ustavilo, da življenja danes ne bi zajemal z veliko žlico. Diplomiral je na fakulteti za elektrotehniko, se zaposlil, je pa tudi inovator, ambasador, reprezentant slovenske košarke na vozičkih, a še pomembneje, zgled vsem mladim paraplegikom in človek, od katerega se lahko vsi veliko naučimo.

Kmalu bo minilo 15 let, odkar vas je na videz nedolžna nesreča z motorjem prikovala na invalidski voziček. Tedaj ste bili stari komaj 12 let. Vaše življenje se je v hipu obrnilo na glavo. Kako ste to dojemali tedaj, kot otrok, in kako na to gledate danes? Kako hitro ste sprejeli novo realnost? Se vključili v okolje ...

Malo sem že pozabil na to, kako čas beži, ampak je teh 15 let minilo zelo hitro. Ko pogledam nazaj in se spominjam tistega dne, je še vedno v spominu, kot bi se zgodilo včeraj. Kot ste dejali, je bil padec res nedolžen, ampak kot sami vemo, nam v življenju ni nič ponujeno – kar imamo, to vzamemo. Čeprav se v tistem trenutku še nisem ravno zavedal, da ne bom mogel več hoditi, saj pri teh letih ravno začnemo z razvojem samega sebe, raziskovanjem svojih zmožnosti in kaj vse lahko dosežemo, sem imel ravno to tudi v mislih. Po dveh napornih operacijah, ki so si sledile v razmaku petih dni, sem se počasi nekako zavedal, da me čaka težka in naporna rehabilitacija, če želim doseči vsaj to, da bom lahko sam vstal iz postelje. Po enoletni rehabilitaciji na URI Soča, v katero sem vložil veliko truda, mi je to tudi uspelo. Ko danes pogledam na to, se samo nasmehnem, saj je bilo tisto takrat šele začetek, oz. uvod v moje ''novo okolje''. Realnost sem sprejel dokaj hitro, saj ko sem se pogovarjal z vsakim paraplegikom, mi je dejal, da je to trajna poškodba. Nekako tudi nisem bil prizadet zaradi teh besed, saj so mi povedali in pokazali, kaj vse se da početi, četudi si na vozičku. Sam sem mislil, da bo vključevanje v okolje dosti težje oz. da ne bom sprejet med ljudi ali pa da bom spet preveč izpostavljen, ampak moram reči, da so mi prijatelji, sošolci in pa predvsem družina kar dobro pomagali pri tem.

Robi si življenja brez športa ne predstavlja.
Robi si življenja brez športa ne predstavlja. FOTO: osebni arhiv
Trener boksa Sašo Weixler: ‘’Boks je intelektualna igra na fizičnem nivoju’’
Preberi še
Trener boksa Sašo Weixler: ‘’Boks je intelektualna igra na fizičnem nivoju’’

Kaj bi svetovali nekomu, ki ga je življenje čez noč priklenilo na voziček? Kaj bi si želeli, da bi sami slišali takrat, ko se je usoda grdo poigrala z vami, pa niste?

Rečem mu lahko samo to, da s tem, ko si na vozičku, še ni konec sveta. Danes imamo oz. tudi razvijamo takšne in drugačne pripomočke, da se tudi gibalno ovirani lahko karseda nemoteno gibljejo povsod. Poleg tega pa se lahko ukvarjajo tudi z raznimi športi, če tudi ne tekmovalno, ampak samo rekreativno, saj s tem naredimo dosti za svoje zdravje, ki pa je pri nas še kako pomembno. V tistem času bi si želel slišati samo to, da bom še vedno lahko počel vse in da ni nič izgubljeno.

Ste eden redkih, ki ni le čakal na pomoč drugih, ampak si je skušal sam olajšati življenje. V času študija ste izdelali invalidski voziček na elektromegnetni pogon. Kako pomembno je biti v življenju proaktiven? Čakati na druge, na pomoč drugih, je za invalide verjetno še toliko težje, še toliko hitreje zapadeš v malodušje in se vdaš usodi. Kaj je vas motiviralo in gnalo?

Kot prvo bi izpostavil to, da se jaz počutim enakega ostalim, ki niso na vozičku. Tako se tudi kažem navzven s svojim humorjem in pozitivnostjo. Če si odprt za vse pogovore, potem te tudi drugi obravnavajo sebi enakega. Moja aktivnost se je začela, ko sem prišel živet v Ljubljano – v času študija. Malo pozno, če pogledam nazaj, ampak do tistega trenutka tudi jaz nisem vedel, kaj bi ravno želel početi. Tudi sam sem čakal na druge, da bi mi nekaj ponudili, ampak do tega ni prišlo. Takrat sem dojel, da če se sam ne lotim nečesa, bom vedno živel v malodušju. Motivacijo sem našel v tem, da se nekako dokažem in ravno takrat smo na fakulteto dobili razpis za en malo večji projekt in nisem prav nič okleval, ampak sem se ga kar lotil. Od takrat naprej je postalo vse drugače, vedel sem, da lahko dosežem marsikaj, ampak imeti moram željo. Moja motivacija so bile mamine besede, preden sem se vpisal na fakulteto, da ''kako bom preživljal družino, če ne bom imel izobrazbe!?'' Ampak izobrazba je le neka potrditev, da si na pravi poti, da počneš nekaj, kar te veseli in da lahko v tem uspeš. Je pa res, da pri nas v Sloveniji ni junaka, ki bi iskal nekoga, ki je na vozičku oz. želel njegovo pomoč, saj pri tem opazijo le ovire, kajti vemo, da imamo še vedno preveč nedostopnih mest oz. ustanov, zato poudarjam, da se moramo dostikrat sami znajti oz. se malo poriniti naprej, če želimo nekaj doseči.

Marko Milič: ''Enkrat sem ga udaril po roki, dvakrat pa je šel mimo mene kot vlak''
Preberi še
Marko Milič: ''Enkrat sem ga udaril po roki, dvakrat pa je šel mimo mene kot vlak''

Že pred nesrečo ste bili zaljubljeni v šport. Trenirali ste nogomet in atletiko, po nesreči pa pristali v košarki. Verjetno ste naprej mislili, da ste s športom po nesreči zaključili. Kaj vas je prepričalo v nasprotno in zakaj ste izbrali košarko in ne npr. atletske discipline, kot je vožnja z vozički ali nogomet v invalidskih vozičkih?

Jaz si enostavno ne predstavljam življenja brez športa. Nogomet je bila in je moja prva disciplina. Še danes spremljam vse nogometne tekme, ki se predvajajo po televiziji, seveda si kakšno ogledam tudi v živo. Ravno tako spremljam atletiko, sicer več pozornosti posvetim šprinterskim disciplinam. Enostaven odgovor, zakaj sem izbral košarko – zato, ker sem se bolje znašel v ekipnem športu. V košarki pa je potrebno imeti še mehko roko, da lahko pospraviš žogo skozi obroč, kar imam, in zato v tem športu še najbolje uživam.

Trener teka Urban Praprotnik: ''Pravijo, da ko smo žejni, je že prepozno, kar pa ne drži''
Preberi še
Trener teka Urban Praprotnik: ''Pravijo, da ko smo žejni, je že prepozno, kar pa ne drži''

Ste pomemben člen slovenske reprezentance v košarki na vozičkih. Čeprav gre za košarko, se ta precej razlikuje od košarke, ki jo pozna večina. Med drugim peterko lahko sestavljajo igralci – ti dobijo klasifikacijsko oceno glede na vrsto telesne okvare – ki imajo maksimalen seštevek klasifikacijskih točk 14.0 oz. 14.5. Kako drugačna je košarka športnikov invalidov?

Moram reči, da se pravila ne razlikujejo od navadne košarke, ki jo pozna večina. Pravila so čisto enaka kakor pri normalni košarki, razlika je samo v tem, da nimamo dvojnega vodenja. Kar se tiče sestave peterke, je tako kot ste že omenili, vsak posamezni igralec ima klasifikacijsko oceno glede na poškodbo oz. ravnotežje. 1 točko ima igralec, ki ima slabo ravnotežje ali visoko poškodbo. 4,5 točke pa ima igralec, ki ima zelo dobro ravnotežje ali po domače rečeno zdrav hrbet. Jaz imam 1 točko in po navadi se okoli nas gradi peterko. Zakaj? Zato ker, če ima igralec oceno 1 in je posledično zelo hiter – današnja košarka se igra precej hitreje, kot pred leti – lahko v peterko brez problema vključiš še dva visoka igralca, ki imata po navadi oceno 4,5 – ti igralci so centri. Potem dodaš še dva krilna igralca, ki imata po 3 oz. 2 točki in imaš sestavljeno peterko.

''Motivacijo sem našel v tem, da se nekako dokažem.''
''Motivacijo sem našel v tem, da se nekako dokažem.'' FOTO: osebni arhiv
Komik Tin Vodopivec: ''Priložnost si moraš ustvariti sam''
Preberi še
Komik Tin Vodopivec: ''Priložnost si moraš ustvariti sam''

Kako potekajo vaši trening košarke? Z izjemo treniranja meta stvari verjetno potekajo precej drugače, kot smo jih vajeni?

Treningi potekajo dosti podobno oz. enako kakor normalna košarka. Imamo ogrevanje, raztezne vaje, katerim se priključijo še igralske akcije. Prav tako moramo izdelati načrt oz. se pripraviti na nasprotnika, kako jih bomo premagali. Seveda imamo tudi kondicijskega trenerja, ki skrbi da smo dobro pripravljeni na in med sezono. 

Za igralca je verjetno ključnega pomena, da ima dober voziček. Se ti med seboj razlikujejo ali na tekmah uporabljate enake?

Tako je. Ključ do uspeha in dobrih rezultatov kot tudi dobrega razvoja samega sebe med kariero je voziček, ki je izdelan po igralčevih merah in je izdelan samo zanj. To so posebni vozički za košarko, ki jih uporabljamo samo v ta namen. Naši vsakdanji vozički, ki jih uporabljamo, pa seveda niso primerni za šport, saj se lahko kaj hitro poškodujejo ali celo zlomijo.

Sim dirkač Kevin Siggy: ''Sama sta opazila, da se da s tem služiti''
Preberi še
Sim dirkač Kevin Siggy: ''Sama sta opazila, da se da s tem služiti''

Kaj sicer pomeni dober voziček za invalida?

Tako kot sem že prej omenil, pomembno je, da lahko napreduješ v tem, kar počneš, in da si lahko še boljši oz. da lahko dokazuješ svoje znanje.

Kdo je trenutno največji zvezdnik košarke na vozičkih? Je tudi med parašportniki košarkarji kak LeBron James ali njegov naslednik tipa Luka Dončić?

Patrick Anderson je meni najbolj izpiljen igralec, kar jih trenutno poznam. Ima vse, kar igralec košarke na vozičkih potrebuje – višino, hitrost, disciplino in kar je najpomembneje, mehko roko. Naslednika Luke Dončića v našem primeru še nisem zasledil, če govoriva tudi o mladosti in tako hitri prodornosti na sam vrh.

Astrologinja Mihaela Malečkar: ''Šokantno soočanje z realnostjo nas bo pretreslo konec junija''
Preberi še
Astrologinja Mihaela Malečkar: ''Šokantno soočanje z realnostjo nas bo pretreslo konec junija''

Ste ambasador programa Postani športnik. Kaj vam v življenju pomeni oz. predstavlja šport?

Šport je disciplina, s katero lahko izpopolnim svoje življenje. Z njim sem si ustvaril nek ritem, ki ga ne morem izpustiti oz. biti brez njega, saj se tako počutim bolje in lažje dosegam določene cilje.

''Izobrazba je pomembna, saj s tem dokazuješ, da ni naključij.''
''Izobrazba je pomembna, saj s tem dokazuješ, da ni naključij.'' FOTO: osebni arhiv
Trenerka mehkih veščin Nina Dušič-Hren: ''Predavati začnejo takoj in nezavedno dajejo vtis, da nimajo prav pomembne stvari za povedati''
Preberi še
Trenerka mehkih veščin Nina Dušič-Hren: ''Predavati začnejo takoj in nezavedno dajejo vtis, da nimajo prav pomembne stvari za povedati''

Diplomirali ste na fakulteti za elektrotehniko. Kariero postavljate pred šport. Vsi vemo, da je izobrazba v življenju izredno pomembna, verjetno pa je za ljudi s telesnimi okvarami še toliko bolj? So vrata na trgu dela invalidom v Sloveniji na široko odprta ali zgolj priprta?

Izobrazba je pomembna, saj s tem dokazuješ, da ni naključij, da neko stvar oz. dejanje obvladaš. Čeprav je dandanes tudi pri nas težko dobiti dobro službo z dobro izobrazbo, pa je za nas osebe na vozičkih to še težje. V Sloveniji je trg dela za invalide nekoliko priprt, saj vsak takoj pomisli, da on tega ne zmore oz. da on tega ni sposoben ali pa da bo vedno odvisen od drugih. Zato menim, da bi morali delodajalci dajati priložnost na razgovorih za bodoče službe tudi invalidom in se potem odločiti, koliko in česa je kdo sposoben, saj imamo v Sloveniji ogromno pametnih in izobraženih ljudi. Kariero pa sem postavil pred šport zaradi tega, ker v našem športu v Sloveniji od tega ne moremo živeti.

''Tudi sam sem čakal na druge, da bi mi nekaj ponudili, ampak do tega ni prišlo. Takrat sem dojel, da če se sam ne lotim nečesa, bom vedno živel v malodušju.''
''Tudi sam sem čakal na druge, da bi mi nekaj ponudili, ampak do tega ni prišlo. Takrat sem dojel, da če se sam ne lotim nečesa, bom vedno živel v malodušju.'' FOTO: osebni arhiv

Je sicer za invalide v Sloveniji dobro poskrbljeno? Katere so najbolj pogoste težave, s katerimi se srečujete v vsakdanjem življenju. Kaj se je v zadnjih 15 letih spremenilo?

Izpostavim lahko Ljubljano, kjer lahko rečem, da se počasi premika v pravo smer glede dostopnosti, še vedno pa ni povsem vse dostopno. Še vedno najdemo ovire, kot so robniki od pločnikov, ki jih že davno ne bi smelo biti. 

Pogovor s strokovnjakom za e-mobilnost: vse, kar morate vedeti pred nakupom električnega skiroja
Preberi še
Pogovor s strokovnjakom za e-mobilnost: vse, kar morate vedeti pred nakupom električnega skiroja

Kako drago je v Sloveniji biti invalid? Tudi sami ste morali za voziček zbirati denar, pri čemer vam je na pomoč priskočil tudi Goran Dragić.

Biti invalid v Sloveniji je zelo drago, saj razni pripomočki, ki jih potrebujemo – seveda nam zdravstvo ne dodeli vsega – stanejo zelo veliko. Če pa se želiš ukvarjati še s kakšnim športom, pa te cene segajo v višave. Bom dal za primer svoj voziček za košarko, ki je stal nekaj več kot pet tisoč evrov. Takrat sem bil še študent brez prihodkov, ampak ker si ga nisem mogel privoščiti, sem se moral znajti na drugačen način, da poiščem pomoč pri drugih vplivnih imenih. Tako se mi je pri zbiranju denarja za voziček z veseljem pridružil tudi Goran Dragić. Tako da, kar se tiče rekreiranja oz. športnih aktivnosti, si moramo opremo priskrbeti sami.

''V življenju ni nič ponujeno – kar imamo, to vzamemo.''
''V življenju ni nič ponujeno – kar imamo, to vzamemo.'' FOTO: osebni arhiv

Marsikdo ne ve, kako se obnašati v družbi invalidov, kar je v našem intervjuju nedavno poudaril tudi Rok Terkaj, ki je spisal himno športnikov invalidov. Marsikdo vas vidi drugače, polni smo predsodkov. Verjetno si najbolj želite, da bi vas ljudje jemali kot sebi enake?

Tako je. Naša edina želja je, da nas obravnavate kot sebi enake, da nas ne gledate, kot da smo najbolj boga bitja na planetu, ampak, da nas jemljete za sebi enakovredne. Ne maramo smiljenja, ne želimo pomoči od vsakega, ki pride mimo, saj dosti stvari delamo sami, saj smo primorani v to. Želimo samo spoštovanje in enakopravnost, saj vsi dihamo isti zrak.

Športniki invalidi so družbi pogosto v navdih, dokaz, da se vse da, če se hoče. Vam gredo tovrstne floskule na živce, vas moti, da vas družba na tak način ''izkorišča'' ko pa si večina sploh ne predstavlja s kakšnimi preprekami se zares srečujete v vsakdanjem življenju.

Moram reči, da s tem samo dokazujemo, da ob naših nezgodah ni bilo konec sveta. Čeprav večina ljudi ne vidi našega ozadja, kaj vse smo ali pa moramo narediti, da dosežemo nek cilj, koliko truda moramo VSAK dan vložiti, da se premaknemo iz točke A do točke B. Imamo tudi mi dneve, ko bi bili najraje zaprti v sobi po cel teden, ampak nas to kaj hitro mine, kajti življenje je prekratko, da bi delali iz muhe slona.

Tolmač znakovnega jezika Roman Demir: ''Simultano tolmačenje spada med najbolj zahtevne poklice''
Preberi še
Tolmač znakovnega jezika Roman Demir: ''Simultano tolmačenje spada med najbolj zahtevne poklice''

Kaj so vaše glavne vrednote?

Moje glavne vrednote so to, da lahko skrbim zase in če le lahko pomagam drugim. 

Pandemija koronavirusa ima na nekatere podoben psihološki učinek – če malce karikiramo – kot na vas nesreča. Pogosto se namreč zgodi, da se dragocenosti nečesa ali nekoga zavedamo šele, ko tega ni več. Seznam samoumevnosti pa se z leti samo daljša in daljša. Samoumevno je bilo še do nedavnega za marsikoga tudi to, da je na dopustu lepo vreme. Epidemija je ta seznam močno skrčila in začasno smo se morali posloviti od marsičesa, kar je bilo še včeraj povsem samoumevno. Sami ste se morali zaradi nesreče za večno posloviti od marsičesa, kar je bilo še včeraj samoumevno. Kaj si želite, da bi ljudje odnesli iz te krize?

Epidemija ni šala, kot jo nekateri jemljejo. Mislim, da zdravniki, ki nam dajejo navodila, kako se v teh primerih obnašati, vedo, kaj nas lahko doleti. Upam, da se lahko iz tega naučimo marsikaj, od tega, da gremo vsak dan v trgovino po le en izdelek, do tega, da lahko veliko stvari počnemo s svojimi najbližjimi in jim namenimo nekaj več časa.

Emkej: ''Najboljše stvari pridejo iz dolgčasa''
Preberi še
Emkej: ''Najboljše stvari pridejo iz dolgčasa''
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

Pogovor s strokovnjakom za e-mobilnost: vse, kar morate vedeti pred nakupom električnega skiroja Pogovor s strokovnjakom za e-mobilnost: vse, kar morate vedeti pred nakupom električnega skiroja Trener teka Urban Praprotnik: ''Pravijo, da ko smo žejni, je že prepozno, kar pa ne drži'' Trener teka Urban Praprotnik: ''Pravijo, da ko smo žejni, je že prepozno, kar pa ne drži'' Trener boksa Sašo Weixler: ‘’Boks je intelektualna igra na fizičnem nivoju’’ Trener boksa Sašo Weixler: ‘’Boks je intelektualna igra na fizičnem nivoju’’ Sim dirkač Kevin Siggy: ''Sama sta opazila, da se da s tem služiti'' Sim dirkač Kevin Siggy: ''Sama sta opazila, da se da s tem služiti'' Astrologinja Mihaela Malečkar: ''Šokantno soočanje z realnostjo nas bo pretreslo konec junija'' Astrologinja Mihaela Malečkar: ''Šokantno soočanje z realnostjo nas bo pretreslo konec junija'' Komik Tin Vodopivec: ''Priložnost si moraš ustvariti sam'' Komik Tin Vodopivec: ''Priložnost si moraš ustvariti sam'' Seksologinja dr. Gabrijela Simetinger: ''Naša spolnost je družbeni konstrukt'' Seksologinja dr. Gabrijela Simetinger: ''Naša spolnost je družbeni konstrukt'' Marko Milič: ''Enkrat sem ga udaril po roki, dvakrat pa je šel mimo mene kot vlak'' Marko Milič: ''Enkrat sem ga udaril po roki, dvakrat pa je šel mimo mene kot vlak'' Trenerka mehkih veščin Nina Dušič-Hren: ''Predavati začnejo takoj in nezavedno dajejo vtis, da nimajo prav pomembne stvari za povedati'' Trenerka mehkih veščin Nina Dušič-Hren: ''Predavati začnejo takoj in nezavedno dajejo vtis, da nimajo prav pomembne stvari za povedati'' Saša Lešnjek: ''Soigralci so se vedno norčevali iz mene, češ da mi sploh ni treba vaditi, saj tako ali tako igram samo sebe'' Saša Lešnjek: ''Soigralci so se vedno norčevali iz mene, češ da mi sploh ni treba vaditi, saj tako ali tako igram samo sebe'' Tolmač znakovnega jezika Roman Demir: ''Simultano tolmačenje spada med najbolj zahtevne poklice'' Tolmač znakovnega jezika Roman Demir: ''Simultano tolmačenje spada med najbolj zahtevne poklice'' Profesionalna golfistka Ana Belac: ''Ljudje tu predvsem radi pohvalijo'' Profesionalna golfistka Ana Belac: ''Ljudje tu predvsem radi pohvalijo'' Športni psiholog: ''Pridobili bodo tisti, ki se bodo s tem znali spopasti in izziv obrnili v svojo korist'' Športni psiholog: ''Pridobili bodo tisti, ki se bodo s tem znali spopasti in izziv obrnili v svojo korist'' Ivč: ''Najbolj sem ponosen na besedila, ki še prihajajo'' Ivč: ''Najbolj sem ponosen na besedila, ki še prihajajo'' Osebni trener: ''Muskelfiber ni dober pokazatelj kakovostnega treninga'' Osebni trener: ''Muskelfiber ni dober pokazatelj kakovostnega treninga'' Dr. Andrej Starc: ''Velikost penisa ni nič drugega kot fenomen v sociokulturni interpretaciji'' Dr. Andrej Starc: ''Velikost penisa ni nič drugega kot fenomen v sociokulturni interpretaciji'' Ilka Štuhec: ''To, da smo doma, je še najmanjša cena, ki jo moramo plačati'' Ilka Štuhec: ''To, da smo doma, je še najmanjša cena, ki jo moramo plačati'' Emkej: ''Najboljše stvari pridejo iz dolgčasa'' Emkej: ''Najboljše stvari pridejo iz dolgčasa'' Nogometna vratarka Sara Nemet: ''Življenja smo reševali že prej, vendar nas zdaj svet še bolj potrebuje'' Nogometna vratarka Sara Nemet: ''Življenja smo reševali že prej, vendar nas zdaj svet še bolj potrebuje'' Kaja Juvan: ''Moja prva jutranja misel je, da si izmerim srčni utrip.'' Kaja Juvan: ''Moja prva jutranja misel je, da si izmerim srčni utrip.'' Strokovnjak za samoobrambo Robert Lisac: ''Težava današnje družbe je, da se obnaša, kot da nasilja ni'' Strokovnjak za samoobrambo Robert Lisac: ''Težava današnje družbe je, da se obnaša, kot da nasilja ni'' Damjan Murko: Živim v zavesti slehernega Slovenca Damjan Murko: Živim v zavesti slehernega Slovenca
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 660