Pia Katarina: ''Vedno mora biti vsaj ena negativna kritika. Tako veš, da delaš nekaj prav.''

Kaj vam pomeni glasba in v kakšnih trenutkih jo najbolj potrebujete?

Glasba mi pomeni res ogromno. Z njo se srečujem že od otroštva in spremlja me v vseh trenutkih. Najbolj jo potrebujem, ko sem žalostna. Pomaga mi, da se spet postavim na noge.

Niste zgolj solo glasbenica, temveč tudi članica zasedbe Dopplerjev efekt. Od kod ideja za poimenovanje benda po fizikalnem pojavu?

Ideja za takšno ime je prišla, preden sem jaz postala članica. Ampak povedali so mi, da je ime čisto naključje, nekaj, kar je spregovorila mama enega od članov. Od takrat se imenujemo Dopplerjev efekt.

Ste to, kar želite biti, in ne to, kar se od vas pričakuje?

Ja, mislim, da sem že prišla do te samopodobe, da sem res to, kar želim biti. Dolgo je trajalo, vendar sem zdaj dovolj pogumna, da to tudi uresničujem.

Danes se glasba ne samo posluša, ampak tudi gleda. Koliko date na svoj videz oz. imidž?

Za zdaj še ne toliko. Imela sem le nekaj koncertov in le dva videospota, v katerih so me ljudje videli. Pomembnejše mi je, kakšna je moja glasba, kot pa moj videz.

S čustveno skladbo Žal mi je, ki je vaš drugi avtorski komad in za katero ste nedavno posneli videospot, ste slavili na tekmovanju Slovenska nota. Kaj v življenju najbolj obžalujete?

Mislim, da mi je najbolj žal, da si nisem nikoli upala vzeti stvari v svoje roke. Nikoli nisem bila tako zagnana, da bi sama uresničila nekaj, kar sem si želela. Vedno sem samo čakala in čakala, da bi se zgodilo samo od sebe, a vemo, da se nikoli ne.

Skladba govori o odnosu s tvojo mamo. Kakšen je, ko ni zavit v besedilo in melodijo? Se razumeta? Kaj je vaša mama želela, da bi bili, pa niste?

V skladbi je mama bolj kot nekakšen simbol oziroma metafora, ki predstavlja neko močno osebo oziroma stvar, na primer mati narava in vsaka mati. Oseba, ki ti je blizu in ti veliko pomeni. Ko sem pisala pesem, sem začutila, da je "mama" tista prava beseda, ki jo moram uporabiti, da res izkažem ta močna čustva, ki sem jih hotela zliti na list. Z mojo mami se res dobro razumeva. Lahko bi rekla, da je najboljša mami, kar bi si jo lahko želela. Vedno mi stoji ob strani, vedno mi pomaga in me podpira. Ne samo starši, tudi vsi ostali družinski člani me že od nekdaj podpirajo in mi pomagajo slediti sanjam. Brez njih zdajle ne bi odgovarjala na ta vprašanja in ne bi izdala nobene avtorske pesmi.

Pesem se človeka zelo dotakne in mu da misliti. Katera skladba pa se je do zdaj vas najbolj dotaknila in zakaj?

Najbolj se me je dotaknila pesem Rise up od Andre Day. Zakaj? Ne vem. Ampak ko poslušam besedilo, ima to res močen pomen. In vsakič, ko jo slišim, se mi naježi koža.

Še malo ostaniva pri Žal mi je. Kdaj ste si rekli 'dovolj je' in se znova 'rodili'?

Ko sem spet začela pisati pesem Žal mi je. Po dolgem odmoru sem si rekla, to je to, zdaj jo bom dokončala. Odločila sem se, da se bom vzela v roke in začela slediti svojim sanjam. 

V preteklosti ste se ukvarjali tudi s plesom in umetnostnim oz. sinhronim plavanjem. To je še posebej zanimiv, za Slovence že kar eksotičen šport, ki je povrhu zelo garaški. Kaj vas je tako privlačilo pri njem in zakaj ste opustili treninge? 

V bistvu mi je za ta šport povedal oče, ki je slučajno slišal, da to obstaja tudi v Velenju. Že takrat sem oboževala ples in vodo. Zato sem se vpisala na umetnostno plavanje, ki je res eden najtežjih olimpijskih športov. Večina se sprašuje, kako je to možno. Predstavljate si, da tečete na 100 metrov, ampak pri tem ne dihate. Tako nekako lahko opišemo umetnostno plavanje. Poleg umetnostnega drsanja je to eden vizualno najlepših športov.

Treninge sem morala opustiti zaradi poškodbe rame in ker je klub ostal brez trenerke. Takrat smo skupaj z mamo in očetom prevzeli klub, ker je res škoda, da bi se po 11 letih grajenja vse kar tako končalo.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga prejeli v življenju?

Če hočem kaj doseči, se moram za to sama boriti.

Kako bi opisali svojo glasbo in svoj slog? Kateri glasbenik/glasbenica je imel/-a na vaš glasbeni izraz največji vpliv?

Moj slog je definitivno pop. Prva pesem, ki sem jo izdala, je bolj živahna in jo je navdahnila glasbenica Sofia Rayes. Druga je pa bila povsem iz moje duše. 

Kdaj in v kakšnem razpoloženju najraje ustvarjate?

Najraje ustvarjam ob večerih, razpoloženje pa je odvisno od besedila, ki ga pišem. Včasih je bolj veselo, včasih pa pišem, ko sem zelo žalostna.

Kaj je poleg glasbe še vaš ventil? Kako se sproščate, odklopite, napolnite baterije?

Zelo se sprostim, ko jaham. To mi je v velik užitek. Drugače pa tudi rada hodim na sprehode s kužkom.

Torej niste jahali samo na snemanju videospota. Konji so tudi vaša strast, terapija.

Konji so moja večna velika strast. Vedno si govorim, da bom, ko bom velika, imela konja. Upam, da se bo to tudi uresničilo.

Kako bi opisali same sebe in kako vas vidijo drugi? Na kaj želite, da pomislijo, ko zaslišijo vaše ime? 

Želim si, da bi vedeli, da sem pozitivna oseba. Da se trudim biti ustrežljiva in prijazna.

S katerim slovenskim glasbenikom ali glasbenico bi si želeli nekoč sodelovati, posneti duet?

Z Ines Erbus ali Gajo Prestor.

Kako dobro sprejemate kritike in na čigavo mnenje daste največ?

Na začetku je bilo težko, ampak mislim, da mora biti vedno vsaj ena negativna kritika. Tako veš, da delaš nekaj prav. Najpomembnejše pa mi je mnenje mojih najbližjih.

Kaj pogrešate na slovenski glasbeni sceni? Kako težko je po vašem mnenju uspeti, biti slišan, predvajan?

Mislim, da je kar težko priti na sceno, sploh če poješ v slovenskem jeziku. Zlasti mladi imajo raje od slovenščine druge jezike, zato je tako težko biti slišan. 

Današnja mladina je odraščala s telefonom v roki. Bi vi zmogli brez njega dan, dva, morda teden?

Mislim, da ga v pravi družbi sploh ne bi pogrešala.