Nam lahko za začetek razložite, kaj je osnovna naloga osebnega trenerja? Kaj vse obsega njegovo delo?

To bi si lahko vsak razlagal drugače, a menim, da sem v tem, kar delam, uspešen zaradi ene ključne prednosti – ni mi vseeno za sočloveka. Skozi moje oči je pravi "osebni trener" oziroma, bolje rečeno, "coach" nekdo, ki ne da samo nasveta in zgolj nekaj podrobnih podatkov, ampak nekdo, ki stranko prime za roko in jo pelje skozi proces. Nekdo, ki jo poskuša iz danega potenciala s posluhom in pravim pristopom pripeljati do pravih ciljev; ji pri tem svetovati kot profesionalec in ji spremeniti napačna prepričanja v taka, da so zanjo dobra. Seveda je to nekdo, ki ti stoji ob strani tudi takrat, ko na plan pokuka lenoba oziroma opuščanje treningov. Takrat je pomembno biti tudi prijatelj – nekdo, ki zna slišati in razumeti. Ne govorim o fitnesu in hrani. Govorim o življenju. S svojimi naročniki gradim izključno odnose na dolgi rok. Iz teh se učimo vsi in z njimi rastemo.

Vulkanizerji imajo na svojih servisi norišnico novembra in marca, je tako za osebne trenerje spomladi, ko se bliža sezona kopalk in bi bili vsi radi ''fit do poletja''?

Zagotovo je največja obiskanost fitnesov ravno v teh letnih časih. Res pa je, da imam sam redne stranke, ki z mano trenirajo že dolgo časa in se zavedajo, da morajo ves čas ohranjati svojo energijo in fizično pripravo, saj je to za njih v vsakdanjem življenju izrednega pomena.

Mnogi se očitno ne zavedajo, da je vitka postava tek na dolge proge in da bližnjice ne obstajajo. Ali pač?

Res je, večina se ne zaveda, da rezultati ne pridejo čez noč. Dostikrat vprašam posameznika, če se mu zdi izvedljivo, da bo naredil ekstremno spremembo v mesecu ali treh, ko pa je nabiral svojo trenutno formo in trebuh zadnjih 13 let?

Pomembno je, da imamo realne cilje in pri teh ni bližnjic. Čas, ki preteče, da dosežemo cilje, je pa odvisen od vsakega posameznika. Veliko se da narediti v zelo kratkem času, a 99 odstotkov posameznikov ni pripravljenih vložiti predvsem truda, discipline in časa v tak projekt. Še posebej pa ne v takem hitrem tempu, kot ga živimo danes.

Katere so po vaših opažanjih najpogostejše napake, ki jih delajo tisti, ki se prvič lotevajo sistematične vadbe?

Ogromno je pristopov, ki delujejo in ki ne delujejo. Pomembno je, da vsak posameznik najde nekaj, kar spelje vodo na njegov mlin. Če govorimo o sami sistematiki vadbe, bi priporočal trening 3-4-krat na teden in 2-krat na teden dodal nek usmerjen kardio (hoja, kolo ali kaj podobnega). Prednost bi dal predvsem treningu samem in treningu za moč, to je treningu z utežmi oz. bremenom!

Večina moških še vedno dela po principu starih bodibilderskih šol. Saj jih poznate ... ponedeljek so prsa, torek je hrbet, rame so v sredo, noge spustimo v četrtek in preden gremo v petek zvečer v center Ljubljanje, naredimo še trening rok. Da se pozna. Malo za šalo, malo za res. Nič ne obsojam, tudi jaz sem to neko obdobje prakticiral.

Preden nadaljujem, tak pristop ni nujno napačen. Ponovno je odvisno, v kateri fazi izvajamo tak princip treninga. Začetniku na tem področju bo že samo dvigovanje uteži pokazalo rezultate, neodvisno od sistema vadbe.

Za večino pa bi priporočal trening za celotno telo. Za malo bolj napredne pa razdelil na trening zgornjega in spodnjega dela telesa. Zadnje študije so nam pokazale, da s takim pristopom lahko dosežemo najbolj optimalne rezultate. Razlogov je več, a glavno je to, da posamezno mišično skupino zadenemo vsaj 2-krat na teden in zagotovimo optimalen stimulus ter regeneracijo. Hkrati pa ne ''umiramo'' od pretiranega muskelfibra, ki mimogrede ni ravno dober pokazatelj za kakovosten trening.

Sicer pa se iz lastnih napak veliko naučimo. Katere so vas največ naučile?

Se strinjam. Predvsem je bil tukaj v ospredju ego princip treninga. Čim več teže z nekontroliranimi gibi. Izobraževanja, učenje, izkušnje in na koncu potrpežljivost so konec dneva pripeljali do nekega pravilnega pristopa.

Pri skoraj vsaki stvari je dobro, da ti nekdo pokaže, kako se določene stvari dela. Sem velik zagovornik učenja iz napak nekoga drugega. Zakaj bi se jaz opekel, če mi ni treba. Je tako? Zaradi tega razloga imam tudi jaz osebnega trenerja. Mogoče to koga čudi, a realnost je, da nikoli ne bom naredil tako kakovostnega in intenzivnega treninga, kot ga lahko s trenerjem. Kljub temu da sem sam trener in vem, kako se stvarem streže.

In še nekaj. Če se držiš 80 odstotkov zastavljenega načrta, boš uspešen. Če gremo na 100 odstotkov, je velika verjetnost, da te bo na eni točki zaneslo in boš močno zašel s poti. Problem je v tem, da smo ljudje socialna bitja. Radi se družimo in ob tem radi kaj dobrega pojemo ter popijemo. Teh 20 odstotkov rabimo ravno za to. Čeprav nas družbena omrežja in razni samooklicani nutricionisti ustrahujejo ravno s tem, temu ni tako.

Pa še to. Naše telo ne bo šlo kar v katabolizem, izgubo mišične mase, če takoj po treningu ne spijemo beljakovinskega šejka. In ne bomo kar po enem kosu pice pridobili nazaj vseh kilogramov. Veliko je mitov, ki so uporabljeni zgolj zaradi marketinga.

Ali obstaja najboljši način sistemske vadbe?

Odvisno od posameznika. Vem, verjetno ste že naveličani tega stavka, a tako pač je. Za splošno populacijo bi priporočal trening z utežmi vsaj 3-krat na teden. Sistematsko naj bo usmerjen za celo telo. To bi priporočal tudi naprednim rekreativcem v fitnesu. Še posebej pri moški populaciji je ta nasvet težje sprejemljiv, ker smo navajeni na stare prijeme fitnes sveta. A težava nastopi, če ne stimuliramo mišico večkrat na teden, ki za regeneracijo rabi okoli 48 ur (2-krat je optimalno)! To s pametnim trening programom lahko storimo pri treningu za celo telo ali pri malo bolj naprednih razdelimo na trening za zgornji in spodnji del telesa. Ob tem moramo narediti trening vsaj 4-krat na teden.

Komu pravzaprav je namenjen osebni trener? Za vsakogar to pač ni. Če izvzamemo tiste, ki so garači, in tisti, ki ''servisirajo'' svoje telo po poškodbi, ali je veliko takih, ki si omislijo osebnega trenerja zato, ker so edino pod ''denarno prisilo'' nekaj pripravljeni storiti zase? Drži?

Dobro vprašanje. Mislim, da ideja ''če že plačam, pa vsaj nekaj naredim iz tega'', ni glavna. Zagotovo pomaga malo gorenjske logike, a ni primarna. V angleščini se temu reče ''being accountable'' oz . ''accountability'', ker odgovarjaš nekomu ... V praksi to pomeni, da marsikdo lahko lažje drži disciplino, ker si ne želi razočarati svojega trenerja.

''Če ne bi bila dogovorjena, verjetno ne bi šel sam na trening,'' je izjava, ki sem jo slišal že neštetokrat. Pri tako hitrem življenju, obveznostih in usklajevanju svojega urnika ni to nič čudnega. Seveda se ti na koncu ali začetku napornega dneva ne da trenirati. Tako da moj odgovor na vprašanje, za koga je osebni trener? Za vsakega. Vsaj za nekaj ur, da se nauči posameznik osnov!

Treniram od poslovneža, podjetnika, študenta, zdravnika, odvetnice, 86-letne gospe, do vsakodnevnega Bojana. In vsak ima svojo zgodbo.

Zadnja leta je osebno trenerstvo postalo precej razširjeno. Je postalo tudi cenovno dostopnejše?

Zagotovo je postalo bolj razširjeno. Mesečna in letna fluktuacija novih trenerjev je v vzponu. Vidi se, kdo vztraja in iz hobija razvije posel. Posledično se niža cena za obstanek v tej industriji, kar je popolna napačna taktika. Res pa je, da si večina predstavlja delo osebnega trenerja kot nekoga, ki šteje ponovitve.

Če bi lahko ljudem podelili en nasvet na temo vadbe, kateri bi to bil?

Če ste sestavljali kdaj sestavljanko, sami veste, da je začetek najtežji. Čez čas se slika sestavlja in tudi naše zadovoljstvo raste. Želim povedati, da je doslednost najpomembnejša vrlina, ki jo je treba izpiliti. Ne boste verjeli, koliko bolj pomembno mi je, da naredite vsaj nekaj, kot pa da prestavite nekaj na naslednji dan. To se vedno zavleče. Vsak dan nekaj. Košček za koščkom.

V času pandemije novega koronavirusa država ljudi naproša, da so čim več doma. Zaprtje fitnes studijev in omejeno gibanje pa še ne pomeni, da mora trpeti naša forma. Prepogosto namreč pozabljamo, da je naše telo vse, kar potrebujemo. Katere učinkovite vaje za telo lahko delamo doma in katero pohištvo lahko uporabimo za fitnes orodje?

Res je, smo v zanimivi situaciji, katero marsikdo izkoristi za samopomilovanje in toženje. Imamo vse, kar potrebujemo. Najbolj pomembno je, da pri treningu izvajate vsako vajo s kar se da dobro tehniko in čim boljšo mišično kontrakcijo. Torej počasi in s fokusom.

Več ponovitev na serijo bo v tem principu boljši pristop, ker smo omejeni s težo. Torej v rangu 10–20+. V primeru počepov si nahrbtnik napolnimo s knjigami in vse skupaj malo utežimo. Izpadni počepi na eni nogi bodo tudi dobra izbira. Sklece, plank in tako dalje. Sedežna garnitura je tudi odličen pripomoček, pa metla, stoli, miza in tako dalje. Domišljija igra tukaj veliko vlogo.