Ane Marie Bubalo, slovenska zvezdnica OnlyFansa: Za tiste, ki ne morejo dojeti, da je to, kar počnem, posel, in to resen, je škoda časa

Zelo mladi ste ostali brez očeta in mame. To vas je gotovo zelo zaznamovalo. Kako ste se soočili z osebnimi tragedijami pri mladih letih in ostali močni?

Res je. Moj biološki oče naju je z mamo zapustil, ko sem bila stara deset let. Čez čas je mama našla novega partnerja in najin odnos lahko opišem kot pravo malo vojno (smeh). Bil je strožji od mame, vse je moralo biti po “reglcih”. Ko sem bila stara 12 let, sem dobila polsestrico, ki pa je zaradi genske napake na srcu osem dni po porodu umrla. Čez dve leti je mama zbolela za rakom. Predvidevali so, da bo živela 3–6 mesecev. Moj tati – tako pravim očimu – je obrnil “ves svet”, da bi našel zdravilo. Žal smo to bitko po šestih letih izgubili. Seveda takšni dogodki človeka zaznamujejo, sploh naju s tatijem, ki sva to bolezen doživljala skupaj z mamo.

Ko se je mojim vrstnicam “podiral svet” zaradi čakanja na odgovor na Snapchatu, se je meni podiral svet, ker so mami odpadali lasje. V času največjih žurov v srednji šoli sem jaz mami menjavala infuzije.

Zadnjih pet mesecev najinega življenja, potem ko so jo v Sloveniji že odpisali, smo preživeli na neki nemški zasebni kliniki. Ne vem, ali si predstavljate, kako je, ko zdrava oseba ves čas živi v bolnišnici. Umrla nama je na rokah. 

Kako ostati močan? Pride trenutek, ko sta samo dve poti: ali dvigneš glavo ali skočiš pod vlak.

Iskreno, brez tatijeve pomoči mi zagotovo ne bi uspelo. Ure in ure pogovorov, prebedenih noči v družbi tatija ter gospodov Hennessyja in Danielsa (smeh). Pred dnevi sem na vaši spletni strani brala zgodbo o Čiru in Smirbeju … Veliko je takšnih zgodb, premalo se govori o tem.

Ste imeli zaradi provokativnih fotografij, ki jih objavljate na družbenih omrežjih, že kdaj težave, npr. na razgovoru za službo? Pred časom ste dejali, da v javnem sektorju verjetno ne boste delali, zato pa prodajate linijo prehranskih dodatkov ... 

Težav nisem imela, se pa srečujem z raznimi očitki ljudi, ki jih, ko sem jih najbolj potrebovala, ni bilo nikjer. Kot sem že kdaj povedala, z ljudmi, ki vsebino sodijo po embalaži, niti ne bi želela delati oziroma sodelovati. 

Linija prehranskih dopolnil, ki jo zastopam v Sloveniji in na Hrvaškem, pa je odlična. (smeh)

Kako se spopadate s stereotipi in kako jih rušite? V očeh marsikoga ste ''samo'' blondinka, ki svoje telo izkorišča za doseganje ciljev. A pozabljajo, da Instagram in OnlyFans še zdaleč ne povesta vsega o vas in o tem, kdo ste.

Stereotipi so sestavni del vsake družbe. Ker smo majhni, je to pri nas morda še bolj očitno. Pri nas je normalno, da všečkaš sliko dekleta onstran luže, dekletu iz sosednje vasi pa napišeš sovražen komentar. Na srečo imam sama sledilce, ki prihajajo z vsega sveta, in nisem lokalna Instagramerka. Seveda so pri nas tudi izjeme, ki razumejo, da stoji za takšnim profilom ogromno dela. Pri raznih projektih sem sodelovala z mnogimi dekleti iz tujine, recimo iz Poljske. Zanje je moj doseg znanstvena fantastika, saj ima vsak Instagram profil bazo sledilcev v svoji državi. Poljska ima 40 milijonov prebivalcev, pa lahko punce samo sanjajo o 500.000 sledilcih, kolikor jih imam sama. 

Od kod črpate samozavest?

Samozavest izvira iz vsega, kar človek doseže. Nekoč, ne tako daleč nazaj, sem bila vse, samo samozavestna ne. V mojem primeru je tudi Instagram vplival na osebnostno rast in posledično na rast samozavesti. Če si uspešen v poslu, ki ga opravljaš, je tudi samozavest temu primerna. Za tiste, ki ne morejo dojeti, da je to, kar počnem, posel, in to resen, pa je škoda časa.

Kaj pa nespodobna povabila? Verjetno jih je že kar nekaj priromalo na vaš naslov?

(Smeh) Res jih je veliko. Najbrž še več, kot si mislim, ampak mnogih niti ne vidim niti ne preberem. Na začetku sem še imela čas in voljo in sem skušala ljudem dopovedati, da nisem pravi naslov, danes pa vem, da je to potrata časa.

Imate res veliko oboževalcev. Kako je hoditi po Sloveniji, ki je tako majhna, da domala vsak pozna vsakogar, ko veste, da je lahko za vsakih vogalom nekdo, ki vas spremlja na OnlyFans ali se mu cedijo sline, ko gleda vaše fotografije na Instagramu?

Še sreča, da moramo nositi maske (smeh). Glede tega res nimam slabih izkušenj, ravno nasprotno – včasih ni treba čakati v vrsti. So pa ljudje, ki me spoznajo, po navadi pozitivno presenečeni, saj sem resnično punca iz sosednje vasi.

Se vam zdi, da je golota v Sloveniji še vedno tabu tema?

Golota je povsod tabu – in to že od nastanka sveta. Ponekod bolj, drugje manj, vendar je. Nekateri otroci – ki nato seveda odrastejo v odrasle osebe – svojih staršev nikoli ne vidijo golih, drugi spet od malega hodijo s starši na nudistično plažo. Moja percepcija je zaradi težke življenjske izkušnje najbrž nekoliko specifična. Mama je bila izredno lepa ženska, imela je fenomenalno postavo. Ko je zbolela, je ostala brez las, telo je bilo prekrito s sledmi operativnih posegov, vbodnimi ranami itd. 

Velikokrat sem jo umivala in ji pomagala pri osnovnih opravilih, kot je odhod na stranišče.

Povedati želim to, da se rodimo goli in da je prva oseba, ki se dotakne našega telesa, tujec, po navadi porodničarka. Kar zadeva goloto na koledarju v servisni delavnici pa … če ne bi bilo zanimanja, ne bi bilo koledarjev.

Ste imeli kdaj kakšno neprijetno izkušnjo z moškim?

Iskreno – več neprijetnih izkušenj je bilo z ženskami (smeh). Sicer pa nič omembe vrednega. V resničnem življenju sploh ne, na družabnih omrežjih pa nekaj zafrustriranih posameznikov. Nič hujšega. 

Kdo je sicer za vas sanjski moški in česa ne bi moškemu nikoli odpustili?

Nimam sanjskega moškega, odpustim pa lahko vse razen laži.

Kako dostopni ste kot oseba?

Zelo. Kot sem že dejala, so ljudje po navadi pozitivno presenečeni. Seveda to ne pomeni, da grem takoj, ko mi nekdo napiše “rad bi te spoznal”, z njim na kavo. To ni pravi način spoznavanja ljudi.

Kdaj in zakaj ste se odločili, da začnete služiti s svojim telesom? Lahko od objavljanja vsebin na OnlyFans dobro živite?

Vprašanje ste postavili tendenciozno in odgovorila bom izključno zaradi razbijanja stereotipa. Da sem sploh začela razmišljati o OF, so krivi moji sledilci, saj sem ob začetku pandemije dobila nešteto vprašanj, ali imam OF. Ker je bil OF v tistem času na slabem glasu, sem imela najprej svojo spletno stran, na kateri je bilo do vsebine mogoče dostopati po enakem principu kot na OF. Problem je bila tehnična izvedba, saj je bilo ves čas veliko tehničnih težav. Ko se je začela drastična rast OF in so začele s platformo sodelovati svetovno znana imena z različnih področij šovbiznisa, sem se tudi sama odločila za to platformo, predvsem zato, ker je tehnično in funkcionalno brezhibna. Kar zadeva zaslužek, pa je tako kot drugje. Več ko delaš, več zaslužiš. Sama sem na začetku še študirala, delala promocije za Instagram, nato je prišel Webshop, tako da ni bil OF nikoli na prvem mestu oz. se nisem posvečala izključno temu. Tudi pri vsebini sem že na začetku postavila mejo. Sicer pa sem tudi tu naredila korak naprej, saj sem že pred časom podpisala pogodbo in pravice do uporabe svojih vsebin predala ameriški piarovski agenciji, obenem pa se zaslužek takoj investira v druge stvari. Tu prihranim ogromno časa, saj sama ne bi zmogla vsega, pa tudi denarja niti ne vidim in ga ne morem zapraviti za bedarije (smeh).

Kdo skrbi za vaš stajling? Skrbite za vsebino na omenjeni platformi sami ali stoji za tem ekipa? Nam lahko izdate, kaj lahko ljudje od vas pričakujejo na OnlyFans v zameno za naročnino?

Stajling, fotografije in vse ostalo na mojih platformah je amatersko. Niti ene profesionalne slike nimam. Včasih se pošalim, da me slika vsak, ki ima pet minut časa (smeh). Veliko fotografij pa naredim tudi sama. Glede vsebine na OF pa … pridite in pokukajte (smeh).

Kdo pa je Ane Marie Bubalo – razen ''lepo dekle iz sosednje vasi''? Google o vas ne izda kaj dosti. Vemo, da ste se prej pisali Golob, da ste hodili na fakulteto za poslovno pravo in menedžment …

Ane Marie je resnično punca iz sosednje vasi z vsemi dobrimi in slabimi navadami, taka kot vsi ostali ljudje. Rada imam glasbo in TV-serije. Igram nekaj inštrumentov, včasih sem plesala hiphop in igrala nogomet (smeh). Obožujem odbojko in morje. Ko zjutraj vstanem, prve pol ure ne govorim, dokler ne dobim prve kave (smeh). Sem zelo čustvena oseba, rada se smejim, včasih sem težka, pa čeprav brez razloga. Vse to se ne vidi na spletu, saj je fotografija le sekunda mojega vsakdana. Resničnost je ekskluzivna in jo poznajo le redki. Obožujem Texas hold ’em. Priimek sem zamenjala po mamini smrti in nosim tatijevega. Na fakulteti sem že zdavnaj naredila vse izpite, pandemija pa je prestavila diplomo. Vsak izgovor prav pride (smeh).

Kje se vidite čez deset let?

Iz izkušenj ne gledam tako daleč naprej, saj vem, kako kratko je lahko življenje.

Od kod ljubezen do nogometa?

Moj tati je včasih delal v nogometu kot menedžer in tako sva obe z mamo vzljubili nogomet. V nasprotju s svojimi vrstnicami sem vedno s fanti igrala nogomet in ga nekaj časa tudi trenirala, vendar se časovno ni izšlo zaradi mamine bolezni in odročnega vaškega življenja. Ne znam razložiti, ampak kot otrok sem bila na največjih stadionih in adrenalina, ko 70.000 ljudi poje v en glas, ne znam opisati. 

Kako se je vaše življenje spremenilo po tistem boomu na Danskem, ko ste si nadeli kockasto opravo in očarali naše južne sosede?

Malo se je že spremenilo. Na Hrvaškem sem bila sicer že prej prepoznavna, že od svetovnega prvenstva v Rusiji. Večji boom je bil v Sloveniji. Žal v slovenskem nogometu ni kulta reprezentance. Pri nas otroci nosijo Ronaldove, Messijeve in Neymarjeve drese, na Hrvaškem pa Modrićeve, Rakitićeve in Mandžukićeve.

Kako skrbite za svoj videz? Kateri del svojega telesa imate najraje in katerega najmanj?

S prehranskimi dopolnili Nutra (smeh). Malo za šalo, malo zares. Treniram veliko manj kot prej, učinki pa so enaki – v nekaterih pogledih celo boljši.

Trebuh imam najraje, nos pa – grrrrrr ... (smeh)

Ste zagovornica plastične kirurgije ali prisegate na naraven videz?

Do zdaj sem imela en poseg in resnično sem zadovoljna s to odločitvijo. Pretiravanje s plastično kirurgijo pa mi ni všeč. Sicer je to odločitev vsakega posameznika, vendar lahko določen poseg vpliva na samozavest. Pri meni je.

Kaj za vas pomeni uspeh in kako si razlagate pojem lepote?

Uspeh je doseg zastavljenega cilja oz. ciljev. Ni merske enote za to. Če je nekomu cilj mir v duši in ga doseže, je to neizmerljivo.

Lepota? Lepota je zame način obnašanja, vrline posamezne osebe, s katero pridem v stik, dobrota, prijaznost, lepa beseda, beseda "hvala". Lepota je nekomu polepšati dan, vedeti, da se je nasmejal zaradi moje prisotnosti. Najdemo jo v srcu, ne na obrazu, v obliki telesa, šminki in dobrih oblačilih. Lepota je v majhnih stvareh, v stvareh okoli nas, samo videti jo je treba. 

Brez koga danes ne bi bili to, kar ste?

Brez tatija!!! Nedvomno je to oseba, ki je vplivala na mojo osebnostno rast, ki mi je edina stala ob strani v vseh mojih dnevih, tednih in mesecih depresije, anksioznosti, v boju z vsem, s čimer sem se borila leta in leta. Seveda je tu moja mama, ki je še vedno in bo vedno moja vzornica, ženska, kakršna želim postati. Z neba mi daje motivacijo, ko sama ne vem, od kod jo črpati. 

Največja osebnostna rast se zgodi v težkih trenutkih, v trenutkih, ko se moramo prilagoditi, da bi preživeli. Kot je rekel Darwin: "Ne preživi najmočnejši, niti najhitrejši, temveč tisti, ki se najhitreje prilagaja." V okolju, v katerem sem odraščala, so bile prilagoditve potrebne skorajda vsak dan. Vsi, ki so me prizadeli na raznorazne načine, so me skozi leta naučili, kako močna oseba sem, tako da sem tudi njim iz srca hvaležna.