Skrečanje je bilo nekoč sestavni del rapa, skreči so zapisani v genih kulture hiphopa. Danes se zdi skrečing pozabljena umetnost, skrečarstvo pa pozabljena obrt. Je bilo to neizogibno v evoluciji žanra hiphopa/rapa, logičen potek razvoja glasbe? Mu dajemo premalo zaslug? Smo ga prehitro odpisali?

S skrečanjem se je praktično vse začelo. DJ v NYC so v poznih 70. letih na žurih ponavljali določene izseke funk komadov, imenovane ''breaks'', in s tem podaljševali te vložke, da so b-boyi lahko plesali. Sprva so prevrtavanje skrivali, nato pa je Grand Wizzard Theodore zvok plošče, ki drsi pod iglo, spustil med poslušalce in ostalo je zgodovina.

Zagotovo ima skrečanje premalo zaslug. Razlog za to pa je lahko marsikje. Sam menim, da se je to ljudem vedno zdela prevelika mistika oz. skoraj nobenemu tega ni uspelo poskusiti, da bi videl, kako zakomplicirano je tak zvok dejansko spraviti izpod igel gramofona. Ko sem sam poučeval druge ali pa so prijatelji poskusili na mojih gramofonih in videli, kaj lahko sami ustvarijo, potem pa sem za gramofone poprijel jaz, se je šele takrat zares pokazalo neko spoštovanje do te umetnosti. Tudi za kitarsko solažo boš imel verjetno še veliko večje spoštovanje, če enkrat sam primeš za kitaro in vidiš, do kam sega tvoje znanje. Ljudje stika z gramofoni – razen domačimi namenjenimi striktno poslušanju – pri nas enostavno niso imeli, in skrečanje je bilo vedno tančica skrivnosti.

Zakaj ni bilo nikoli zares v ospredju? Zakaj se v miksih uporablja vse manj skrečev? Ali ni oldschool kul? Je obsojen na obskuro? Je zaradi sodobne produkcije, popularizacije trapa še ''upanje'' za dobri stari skrečing na velikem odru?

DJ že sam po sebi ni bil nikoli zares v ospredju. Ta vloga je vedno pripadala MC na odru. DJ smo imeli mogoče na koncertih kakšen vložek, kjer si pokazal malce svojih veščin, to pa je bilo to. Dandanes pa je tega z digitalizacijo še toliko manj. Še DJ velikokrat vrtijo kar na digitalne kontrolerje in ne več na vinile. Skreč je po mojem trenutno bolj delikatesa v glasbi, nedvomno pa obstaja veliko ljudi in glasbenikov, ki to še prakticirajo in cenijo.

Kdaj ste se začeli ukvarjati s skrečanjem? Na čem ste najprej skrečali? Se morda spomnite svoje prve plošče?

S skrečanjem sem se začel ukvarjati leta 1997. Kot študent sem delal čez poletne počitnice in si za celo mesečno plačo kupil prvi gramofon. Kupil sem si tudi neko poceni mešalno mizo, na drugem kanalu pa sem imel prenosni CD-predvajalnik, ki je služil kot improvizacija druge gramofonske plošče. Prva plošča, kupljena v Sloveniji, je bila Gang Starr – Moment of Truth, sem pa že prej naročal iz tujine po internetu.

Kaj vas je na skrečanju tako zelo privlačilo in kako ste ga osvojili? V vaših časih še ni bilo YouTuba, ki bi vas lahko učil ... Je kdo v Sloveniji kdaj dejansko učil skrečanje? V glasbenih šolah takšnih učilnic ni ...

Zvok skrečanja me je od nekdaj neverjetno fasciniral. Spomnim se še, ko sem se prvič zaljubil v hiphop, ko sem našel kakšen komad s skrečem, sem ga zripal na računalnik in v editorju za glasbo umetno podaljševal skreč vložek, da sem lahko dalj užival v njem. 

Prvi stik z gramofonom sem imel pri kolegu, ki je bil techno in house DJ. Tam sem se učil osnov lovljenja tempa. Največje zasluge za mojo DJ pot pa grejo ekipi Radyoyo, posebno DJ Maestru, ki je bil takrat moj vzornik, in DJ Zedsu, ki je danes vodja Sladica partyjev. Čez to oddajo sem nekako izvedel, da so gramofoni dobavljivi in da dejansko tudi pri nas obstajajo ljudje, ki jih to veseli. Ekipa je delala žure po ljubljanskih klubih – Metelkova, K4 – kamor sem redno zahajal. Medtem ko je večina plesala, sem stal pri DJ in opazoval, kaj počne. Ko sem videl kakšen zanimiv trik, sem takoj naslednje jutro to poskušal ponoviti pri sebi doma. Vadil sem, dokler mi ni uspelo.

Se spomnite, katere tehnike skrečanja ste najprej osvojili? Kaj je pri vsem skupaj najtežje in kaj so glavne vrline dobrega skrečerja?

Najprej sem se naučil lovljenja tempa dveh komadov. Takoj za tem pa je sledilo učenje ponavljanja določenih delčkov istega komada, kjer moraš imeti dve identični plošči. To je klasičen trik hip hop DJ.

Generalno mislim, da je bilo pri meni osebno odločilno to, da sem najprej izpilil tehniko. Ko sem kupil prvi gramofon in naslednje leto še enega, sem potem še eno leto vadil doma, preden sem imel prvi nastop. Veliko mladih DJ naredi to napako, da prehitro odide na odre še z nedovršenim znanjem. Ko te ljudje enkrat spoznajo in si ustvariš imidž, ga boš težko spremenil. To mislim, da je bilo pri meni kar odločilno, ker sem že pri prvih nastopih pokazal določen nivo znanja, in moje ime se je hitro razširilo med rapersko publiko.

S katero roko primarno skrečate in s katero ste za mešalko? Ste se skozi vsa ta leta skrečanja zatekali h kakšnim posebnim vajam, treningom, da ste osvojili hitrost, da je bila roka med izvajanjem ubogljiva? Ste se pred nastopi ogreli? 

Primarno skrečam z desno, čeprav gre tudi z levo oz. se kot DJ ne moreš zanašati samo na eno roko. Nobenih posebnih vaj ali ogrevanja ni. Skrečanje je kot vožnja s kolesom, ko enkrat znaš, znaš. Še največje ogrevanje je bil kakšen kozarec piva pred nastopom. (smeh)

Na kakšne podlage najraje skrečate? S katerimi sampli ste se oz. se najraje igrate?

Tukaj ni neke specifike, v osnovi sem imel vedno rajši hitrejše podlage. Pri skrečanju ima veliko vpliva tudi komad. Če se na primer igraš s komadom, kjer je sample klavirček, si lahko veliko bolj manipulativen, morda spremeniš melodijo itd., kar daje skrečanju še dodatno dimenzijo.

Kaj vam  pomeni skrečing in to, da sta ga z Mirkom obudila v projektu SupaGrozny in zob časa, ki je nastal iz vaših starih instrumentalov in pri katerem sta na ''pozabljene'' beate zložila aktualna besedila?

Skrečanje je bilo zame vedno bistven del DJ-anja.  Vedno sem dal veliko spoštovanje DJ, ki so naštudirali tehniko, ker se mi to zdi osnova. Tudi skater se zgolj ne vozi s skatom, ampak je čar v trikih. 

Projekt SupaGrozny je projekt za dušo in projekt za instrumentale, ki se mi zdijo res dobri, jih pa nihče ni uporabil pri svojih izdajah. Gre za precej tipično DJ Supastar produkcijo, ki osnove črpa v golden eri NYC scene okrog leta 1995 – veliko repetitivnosti, izraziti beati, skreči.

Album, ki je ne le glasbeni, ampak tudi likovni presežek, so oboževalci v hipu razgrabili, saj je izšel v zelo omejeni nakladi. Ga zamudniki še lahko dobijo?

Album sva razprodala 19 ur po izdaji. Želela sva narediti manjši ponatis, da bi ga lahko obiskovalci dobili na koncertih. Ker pa je koncertno dogajanje za zdaj še pod velikim vprašajem, sva se odločila, da bo na voljo še ta ponatis. Zamudniki ga lahko naročijo na supagrozny@gmail.com.

Na večino glasbenikov je imela določena skupina, določen izvajalec velik vpliv. Pri vas je bil to DJ Premier, ki je delal s kopico legend hiphopa. Če bi bila meja nebo, s kom bi si želeli deliti oder in bi pri tem lahko zavrteli kolesje časa?

Tukaj naj omenim, da sem prišel kar blizu, ker sem na svoj 30. rojstni dan nastopal z legendarno skupino Onyx v Kinu Šiška. To je bil eden vrhuncev moje kariere. Če pa bi lahko prevrtel čas, gotovo Gang Starr.

Predpostavimo, da se želim naučiti skrečanja. Katero opremo mi predlagate, da si omislim za začetek? Naj kaj je treba biti pri nakupu gramofona najbolj pozoren?

Iskreno, opreme že dolgo časa nisem kupoval, ker moji prvi gramofoni technics še vedno dobro služijo svojemu namenu. Verjetno bi se dalo za dobro ceno dobiti rabljene. Čar teh gramofonov je bil v močnem pogonskem motorju, da je ploščo hitro zagrabil, zato so bili de facto standard pri DJ. Dandanes verjetno tudi konkurenca dela kakovostne izdelke, ampak s technicsom se ne da zgrešiti. Mešalna miza mora biti obstojna, pomembno pa je, da je crossfader čim bolj drseč. Ker se je že pred časom vse preselilo v digitalno obliko, je dobrodošlo tudi, da ima mešalka že vgrajen digitalni kontroler kot npr. serato. Pri glavah pa je tudi standard ortofon. Izjemno kvalitetne glave in igle, predvsem pa nežne do plošč in izjemno stabilne v smislu nepreskakovanja.

Kaj pri današnjem hiphopu/rapu pogrešate?

Zvok ere, ob kateri sem odraščal. Več skrečanja. Predvsem pa, da bi se raperskim legendam izrazilo spoštovanje, ki si ga zaslužijo in da bi bili njihovi koncerti še vedno polni ljudi. Žalostno je namreč, ko greš v NYC na kakšen koncert legend, obiskovalcev pa je med 100 in 150 in vse skupaj deluje bolj kot zasebna zabava.

Za konec pa še to. Kaj je bil navdih za vaše umetniško ime in kdaj ste ga začeli uporabljati?

Z umetniškim imenom sem imel kar nekaj dela, saj sem ga hotel imeti, preden sem imel prvi uradni nastop, da bi se izognil morebitnih kasnejšim preimenovanjem in podobno. Ker si nisem domislil nič spodobnega, sem šel po inspiracijo čez naslove komadov najljubših plošč, in eden iz komadov je ''Supastar'' skupine Group Home, ki je tudi delovala pod Gang Starr okriljem. Kasnejšo okrajšavo ''Sups'' pa mi je dal Trkaj.