Lado Bizovičar: ''Zelo sem ponosen na slovenskega poslušalca, manj pa na nekatere ustvarjalce, ki jih imajo za popolne tepce''

''Nikoli ni in ne bo nihče smešen vsem. Vsakdo ima svoje ljube komike s sebi ljubimi temami. Je pa res, da dežurni pritoževalci še šaltanja s TV daljincem niso osvojili in si vzamejo več ur za gledanje ene oddaje samo za to, da potem trpeče pišejo, kako nečesa ne morejo gledati,'' brez dlake na jeziku pove brezčasni Lado.

Kako težko je biti javna osebnost? Vzornik? Je to za vas blagoslov, breme ali oboje?

Ker je to, kar delam in delam rad, v neposredni povezavi z javnostjo, nimam kaj. In si s tem ne belim glave. Več o tem, da sem komu vzornik, pa sploh nočem in ne smem razmišljati in nočem, da bi bilo moja odgovornost. Kajti, če pristanem na ''biti vzornik'' ... potem to postane moja odgovornost. In breme. 

Ste javna osebnost, kljub temu pa skrbno skrivate zasebno življenje. Redko dajete intervjuje, izjave. Menite, da gredo mediji včasih predaleč, da bi dobili zgodbo, klikabilen naslov, da iščejo komentarje za sočne naslove, ki bodo izvabili reakcije? Kdaj in zakaj ste se sami odločili potegniti mejo?

Mediji gredo pogosto predaleč v reinterpretaciji, povzetkih in poenostavitvi. Seveda, za dober naslov. A to ni nov pojav, zato ne vem, zakaj se temu sploh še čudimo. Razgledan človek to jemlje točno tako, kot je – pogrošna zabava. Bolj zoprno je, da so resne teme podvržene istemu pravilu – klikabilnosti. In tako pomembnejše zadeve postanejo trivialne in nepregledne – tudi zaradi naslovov. Sam nisem vlekel neke posebne meje. Udobno mi je pač do "tukaj". Naprej pa postanem nervozen in popadljiv.

Očetovstvo človeka spremeni. Kako je spremenilo vas oz. kaj vam je dalo, česar vam življenje brez otrok morda ne bi?

Mene je očetovstvo vsekakor spremenilo na bolje. Spoznal sem zgodnja jutra. Ste vedeli, da je jutranja megla vlažna? In da je 75 odstotkov jutranjih zarij v Ljubljani sivih?

Kakšen oče ste? Ste do svojih deklet tudi tako prizanesljivi kot žirant v Talentih?

Najboljši! Mi piše na skodelici!

Po katerih načelih živite in kaj je zadnja stvar, ki jo storite v dnevu, preden v spalnici ugasnete luč?

Načela menjam kot nogavice. Zadnja stvar? Berem ali ... pač, no ... berem v dvoje.

Kakšna pa je vaša jutranja rutina?

Leta in leta je bila povezana s poznim vračanjem z odrov ali snemanj, zato se ji ni moglo nikoli zares reči "jutranja" rutina. Ker je bila bolj opoldanska. Zadnje čase se vrača v obliki jutranjega zena kaki dve uri, preden bajta vstane in ropota.

Kdaj vas je bilo v življenju najbolj sram in zakaj? In katero stvar najbolj obžalujete?

Mah, kadarkoli me je bilo sram, se je kasneje izkazalo, da si dogodka nihče, razen mene, ni zapomnil. Tako da momente sramu tudi sam uspešno pozabljam. In to priporočam vsem.

Kdo so vaši ''poskusni zajčki'', ko ustvarjate šale, in kako poteka vaš kreativni proces?

Vsi, ki mi pridejo na pot. Kako zelo jih morim s štosi, ki ne pašejo ne v okolje, ne v trenutek. "Moje sožalje ... Ti, a veš, kateri avto je najljubši avto slovenskih muzičarjev? Autotune! Hahahahaha ... khm ... Iskreno sožalje še enkrat ..."

Pravite, da bi morali biti večkrat tiho. Kdaj bi si res želeli, da bi bili tiho, pa niste bili?

Med prepirom. Ali na letališču na koncu sveta, kjer sem prepričan, da nihče ne razume slovenščine.

S svojimi komentarji lahko v mnogočem vplivate na kariero/življenje nastopajočega na Talentih. Čeprav igrate vlogo šaljivca in ''dobrega policaja'', ni vseeno, kaj rečete. Kako zelo se zavedate svoje pedagoške vloge v šovu?

Samo malo – ne igram nobene vloge. Tam sem točno v takšnem elementu, ki mi oni dan pritiče. To, da sem siten redkeje kot nekdaj, je samo sreča kandidatov na Slovenija ima talent. Če pogosteje izpadem "good cop", je to zato, ker mi nekaj očitno dogaja. Ali pa so kolegi žirantje bolj strogi ali sitni od mene. Se pa redno opominjam na to, pazim, da ne pametujem preveč. Ko nekdo stoji na odru pod težo luči žarometov in pogledov, ni ravno odprte glave za modrosti starih pametnjakovičev.

Kaj je vaš skriti talent? Če bi bili danes na drugi strani odra in še neznani, s čim bi se predstavili?

Skritih talentov je vedno manj. Ali pa so popolnoma neuporabni za oder.

Je humor vaš obrambni mehanizem?

Seveda. Zelo pogosto.

Kako prenašate kritiko in kako šale na vaš račun?

Kritiko prenašam zelo dobro, šale odlično. Ne prenašam pa skritih kritikov iz teme. Dobro, oni tudi samih sebe ne prenašajo ... Se jim pa zlahka ognem.

Kaj porečete na ''pomehkuženost'' oz. občutljivost današnje družbe. Danes je res treba paziti, kaj rečete v javnosti, saj hitro koga užalite. Kot komedijantu vam je tako precej težje, kot morda nekoč, ko je bila politična korektnost za komedijo abstrakten pojem. Je prav, da je temu tako, ali se strinjate z Rowanom Atkinsonom, ki je dejal, da ima ''vsaka šala žrtev''? 

Komedija je subjektivna in namenjena ozkim skupinam. Nikoli ni in ne bo nihče smešen vsem. Vsakdo ima svoje ljube komike s sebi ljubimi temami. Je pa res, da dežurni pritoževalci še šaltanja s TV daljincem niso osvojili in si vzamejo več ur za gledanje ene oddaje samo za to, da potem trpeče pišejo, kako nečesa ne morejo gledati. Kaj šele s komedijo ... Pa smo spet pri folku, ki je pogumen samo v soju svetlobe z monitorja ali telefona. Vendar – bi bili presenečeni – teh je zelo malo, so pa glaaaaasni. (smeh)

Kdo vas je na vseh dozdajšnjih Talentih najbolj navdušil in koga danes najbolj pogrešate na sceni?

Branko Čakarmiš. Odgovor na obe vprašanji.

Pravite, da ne boste nikoli obmirovali. Moj oče pravi, da je zanj ''počitek v spremembi dela''. Tudi sami počivate tako, da počnete nekaj drugega?

Vaš oče je moder mož. Ga lahko, prosim, spoznam?

Seveda. (smeh)

Kakšen je Lado na lep nedeljski dan, ko ni žirant v Talentih in kako drugačen je kot Lado na televiziji, na odru?

Manj pražnje odet kot na dni, ko je žirant. Skoraj neprepoznaven.

Kaj si želite, da bi od vas ''podedovali'' vaši hčeri in česa ne? Katere značajske lastnosti? Karakteristike?

Denar in nepremičnine ... Aja, značajske lastnosti ... Vztrajnost in ... Iščem, katere dobre lastnosti sploh še posedujem.

Kaj vas v življenju najbolj spravlja ob živce?

Neumnost. Lastna in tuja.

Če bi lahko za en dan stopili v čevlje nekoga drugega, kogarkoli, v čevlje koga bi stopili?

Sori, ampak srh me spreletava ob metafori ... Tujih čevljev ne nataknem, pa četudi grem peš po britvicah. Bruh, glivice.

Marsikdo se v vaših letih sooča s krizo srednjih let. Se sami bojite staranja, gub, sivih las?

Ravnam se po Šaleharjevem evangeliju in poskušam sprejeti.

Pa če se malce spomnim vaših časov v fantovski skupini G.R.O.M. in vašega nastopa na Emi, ko ste se slekli ... Kako danes gledate na tisti čas in na čas, ko ste peli v skupini O.S.T., ko ste ''furali'' povsem drug imidž. Kako daleč bi v teh dveh vlogah prišli na Talentih?

Tudi danes gledam na oba mladička z ljubečim nasmeškom. Koliko enega ega, koliko enih jajc, koliko enih ... tudi jajc, ampak metaforičnih. Se mi zdi, da uspeh ne bi izostal.

Kaj bi danes sporočili mlademu Ladu, če bi lahko potovali v rano mladost oz. čas, ko ste se šele spogledovali s slavo?

Nitkaj zobke! Vlažilna krema! Beri še več. Joga. Meditacija. Vrni se na kolo. Ostani za klavirjem. Poslušaj fotra. Poslušaj mamo.

Zakaj z Anelo na dogodkih le redko stopita skupaj pred fotografe in kdaj naredita izjemo?

Ker ne hodiva na dogodke. Izjeme so pred družinskimi fotografi in starimi frendi.

Kakšni ''cimri'' sta vaši hčerki?

Hja ... Za razliko od mojih nekdanjih cimrov ne znata ničesar skuhati, skoraj ničesar pospraviti, ne prenašata ponočevanja in imata nizke standarde za dober žur. Sta pa zato mnogo bolj crkljivi in prijetni za ščipanje v lička od npr. cimrov Bogdana, Miha ali Gregorja. Se pravi – imata svoje prednosti.

Čez nekaj mesecev boste po več kot 250 ponovitvah še zadnjič ''pljuvali'' čez slovensko glasbeno sceno. Nam lahko o prihajajočem spektaklu poveste, razkrijete še kaj več, kot že vemo. Zakaj bo ta šov drugačen in zakaj ga ne gre zamuditi?

Kot prvo – pljuvamo z ljubeznijo, ampak zato nič manj sočno. Dogodek v Stožicah pa bo poseben že po tem, kako je zastavljen – 10 let nazaj sva z mojim soborcem Gašperjem Koncem s predstavo o slovenski muski hodila naokoli sama, 27. januarja pa se nama bo v areni Stožice pridružila komplet slovenska glasbena scena, tako da ne bom pljuval samo jaz, ampak bo to dobesedno največja humoristično-glasbena izmenjava telesnih tekočin in žalitev, predvsem pa dobre muske in dobrih štosov. En kup novih zadev bo, večino elementov smo povečali in napihnili prizorišču primerno v smislu postavitve, števila sodelujočih, lučne in zvočne izkušnje – tako da zares lahko govorimo o prvem resnem komedijskem šovu pri nas.

Pravijo, da je smeh pol zdravja – ko se nas bo režalo par tisoč, ni vrag, da s tem ne bomo ozdravili kakšnega kurjega očesa ali pa vsaj januarske depre.

Kako se sicer soočate s pritiskom in visokimi pričakovanji in kako se rešite iz situacije, ko se ljudje vaši šali ne smejijo?

Švicam, kaj pa ... Če šala ni smešna, je smešno reševanje iz situacije. Ste kdaj videli psa, ki se z glavo zatakne v kak lavor ali posodo? No, tako.

Imate bogato odrsko kilometrino. Kako zahtevna je po vaši izkušnji slovenska publika?

Bolj kot ji pripisujejo nekateri izvajalci! Zelo sem ponosen na slovenskega poslušalca, gledalko in obiskovalko, manj pa na nekatere ustvarjalce, ki jih imajo za popolne tepce.

Kakšno krvno sliko pa sicer ima po vaše slovenska glasba? Kaj pogrešate in v kakšni glasbi sami uživate za štirimi stenami?

Laboratorijske preiskave bi pokazale povišan holesterol, najverjetneje zaradi mastne hrane, ki je v zadnjih letih prišla z vrnitvijo zabavne in narodnozabavne muske na velike odre, kar je usodno povezano s krvavicami in praženim krompirjem. Stvar zapleta turbofolk muzika limk in gaserjev, pa seveda čevapi in bureki, ki sledijo. Sladkorji v krvi so tudi povišani, posebej zaradi pojava ultramegapopularnih, odličnih in ljubkih Joker Out. Zmerno povišane vrednosti kazalcev vnetja pa uspešno zbijajo mnogi bendi zadnjega desetletja, od doze Mrfyjev, Koala Voice in drugih. Organi so rahlo prizadeti, posebej jetra bolnika, v našem primeru "slovensko musko", lahko boli glava ali ima bolečine v sklepih, vendar tega ne pripisujemo glasbenim pojavom, ampak usodno prepletenost slovenskega glasbenika ali slovenskega poslušalca ali celo slovenske pesmi s pivom, vinom ali šnopsom. Bolnik, v tem primeru slovenska muska, nima gnojnega izmečka ali povišane temperature, saj nikoli nismo imeli tako velike stopnje razumevanja med najrazličnejšimi zvrstmi in podzvrstmi slovenske muske. Pacient bo živel večno, tako kot mnogi kanonizirani izvajalci.

Če bi se moral opisati z eno jedjo, katera bi to bila in zakaj?

Kitajska hrana. Hitro se je naješ, ampak jo kmalu hočeš spet.

Če bi lahko dali samo en nasvet, kateri bi to bil in kaj je bil najboljši nasvet, ki sta ga sami dobili v življenju?

Poslušaj bolj izkušene od sebe.