Jan, če začneva pri najbolj očitnem, tvojem telesu: kako je prišlo do tega, da si videti tako, kot si videti?

Jan: Moja večna težava je bila samozavest. V svoji koži se nikoli nisem počutil dobro, ko pa sem začel pridobivati na mišični masi, sem se s tem tudi vse bolje počutil. K slabi samozavesti je veliko prispevala tudi brazgotina na glavi, pri tem mi je pomagala šele Eva, ko mi je rekla, da se mi za to ni treba sekirati in da me prav to dela edinstvenega. Od takrat naprej sem to sprejel in zdaj sem veliko bolj samozavesten in suveren. 

Eva: Ta brazgotina ga je res obremenjevala. Jaz se še vedno spominjam najinih začetkov, ko sva sprva govorila prek računalnika in prek kamere, dejansko je to trajalo eno leto, preden sem se opogumila, da se srečava. Takrat sva bila tudi še precej mlada, 14, 15 let sva imela. Spomnim se, da sem na prvi zmenek s sabo vzela celo kolegico (smeh). Ampak ko sem potem razmišljala za nazaj, jaz njegove brazgotine sploh nisem opazila, pa je bila takrat še veliko bolj opazna. Po nekaj dneh me je to celo vprašal, a sem ugotovila, da mi sploh ni jasno, o kakšni brazgotini govori. Sprva mi je celo povedal drugo zgodbo o njej.

Jan: Meni je bilo vedno nerodno govoriti o tem, da sem imel doma na kmetiji nesrečo, in potem sem rekel, da me je zbil avto. Samo da nisem rabil razlagati vsega (smeh).

Eva: To so še tisti kompleksi, ki jih imamo kot otroci, najstniki, veliko je tudi zbadanja ... Tako da ja, takrat je bil res zelo nesamozavesten. Ampak potem si jo je s fitnesom počasi nabiral. Pa ni toliko to, da že v osnovi ne bi imel samozavesti, okolica mu jo je zbijala s kakšnimi komentarji. Otroci pa vemo, da v osnovi niso zlobni, ampak so takšni, ker to poberejo od odraslih. Ampak važno je, da je ugotovil, da ga lahko ta zgodba samo utrdi. On je bil dejansko mrtev, dobil je novo priložnost. 

Kakšni so prvi koraki v tem športu? Kako dolgo se že ukvarjaš s tem?

Številni, ki začnejo s fitnesom, so sprva samouki. Jaz se sicer s tem ne strinjam, saj če nimaš potrebnega znanja, se samo uničuješ, lahko si kaj natrgaš, poškoduješ ... Jaz bi svetoval, da začnemo z vodenim treningom in da za to izberemo osebo, ki je ustrezno podkovana. Ko prideš do točke napredka in ko je vse lažje, pa se je treba lotiti tudi hrane. Prej ko se posvetiš tudi hrani, prej in bolje lahko napreduješ. Uvodni trening, hrana, trdo delo, realen cilj in potem si sčasoma cilje prestavljaš naprej. Sam sem sicer začel okrog leta 2008, prva tri leta bolj kot ne delal sam doma, dosegel kar lep napredek, sem pa tudi sam takrat delal napake, ki se mi zdaj zdijo smešne. Ko pa začneš o tem več razmišljati in se na to temo izobraževati, se odpre nova cona napredka, vse je desetkrat lažje, in ko urediš še prehrano, dobesedno začneš rasti.

Pred dnevi si prinesel domov tudi novo zmago na tekmovanju. Povej nam kaj več o teh tekmovanjih.

To je bila uvodna tekma te sezone, ko šele vidiš, kako se odziva tvoje telo, kaj delaš prav, kdaj moraš s čim začeti ... Ko vem, da sem v formi, sem na odru suveren, samozavesten, pokažem, zakaj sem tam, in to brez kakšne nadutosti. Srečen si, da si tam. Sam tudi sledim temu, da vedno vsakemu čestitam, čeprav se pri drugih to le redko zgodi, ker so seveda ljudje lahko razočarani nad svojim rezultatom. A jaz pravim, danes sem zmagal jaz, mogoče boš naslednjič ti. Tisti, ki najbolj gara, se mu to tudi izplača, in če boš to naslednjič ti, nimam težav s tem, da ti za to čestitam oz. da te zdaj pohvalim za trud. Te tekme in zmage so moje vodilo za še več motivacije, tako je še lažje napredovati in se fokusirati na prihodnost.

Marsikdo meni, da na teh tekmovanjih samo malo pokažete mišice, pa vendarle ni tako, kajne? Kaj vse je pomembno?

Na odru največjo vlogo odigra kondicija. Pomembna je čim nižja telesna maščoba, po drugi strani pa mora biti mišična masa lepa, obenem pa ne smeš biti skurjen. Pogosta napaka, ki jo delajo tekmovalci na teh tekmovanjih, je ta, da malce pozabijo na dieto in potem iz danes na jutri porežejo vse kalorije, to pa pripelje do skurjene mišice z malo maščevja. Jaz si za pripravo vzamem 20 do 30 tednov, kar pripelje do nizke telesne maščobe, mišica pa tako ostane lepa, okrogla in polna. In prav ta oblika mišice je pomembna na tekmovanju, poleg tega pa še način poziranja, premikanja. Treba je znati prikazati estetiko telesa, temu pa se marsikdo premalo posveča.

Ukvarjaš se tudi s postrehabilitacijo. Če se ne motim, si se zato odločil po osebni izkušnji?

Jan: Težko mi je gledati ljudi, ki ne morejo pomagati sami sebi. Npr. ko se poškodujejo in gredo na fizioterapijo, potem pa so prepuščeni sami sebi. Takrat pridem jaz na vrsto. Težava je tudi marsikdaj v tem, da ljudje po operaciji in fizioterapiji mislijo, da morajo počivati, ali pa so preprosto leni, a ravno v tem času morajo nadaljevati, sicer tkivo atrofira. Vesel sem, da nimam niti ene stranke, s katero mi ne bi uspelo doseči cilja. Najpomembnejše mi je, da človeku ponovno omogočim kakovostno življenje, da se spet lahko normalno gibaš, to, da res pomagaš. Saj je lepo, ko npr. vidiš nekoga shujšati, ampak to lahko doseže vsak. Jaz sem tukaj zato, da ljudem povrnem kakovostno življenje.

Eva: On je pri teh stvareh zelo strog, iskren in direkten. Včasih se mi zdi, da ga moram prav malo držati nazaj. Enkrat se je zgodilo, da je neka stranka po rehabilitaciji iskala pomoč in Janu je nekdo rekel, če mu to stranko preda, da bi se ona učila na njej. In Jan je povsem znorel.

Jan: Jaz sem znorel, ja. Če nimaš pojma, če nimaš izkušenj, lahko človeka še bolj pohabiš. Glede tega sem res strog in zelo strikten.

Eva: Janu je to življenje. Začel je na nuli, se izobraževal, kot asistent se je dodatno izobraževal pri odličnem fizioterapevtu, ki je med drugim skrbel tudi za hokejsko reprezentanco, pa še iz sebe in svoje preteklosti je izhajal. 

Jan: Za moje pojme mora biti v roku treh mesecev napredek jasno viden. Ampak za to moraš delati tudi sam. Če nisi pripravljen delati, potem raje pojdi k drugemu, marsikdo bo z veseljem vzel tvoj denar.

Si tudi osebni trener. Kaj svetuješ tistim, ki pridejo k tebi in želijo priti v formo?

Na prvem mestu mi je vedno to, da je oseba zdrava in da takšna tudi ostane. Ko mi povejo, kaj si želijo, jim tudi povem, če je to sploh mogoče in kako dolgo bodo za ta cilj potrebovali. Pomembno je tudi, kako organiziran je človek, kakšna je njegova delovna etika, koliko energije in volje je pripravljen v to vložiti. Želim si, da je ta oseba pripravljena garati, da doseže želeni cilj, ko ga doseže, pa je pomembno, da ali tega vzdržuje ali pa si postavi novega.

Ne zamudite Jana in Eve vsako soboto in nedeljo v komentatorski oddaji Vrtnice in vino po novih epizodah šova Sanjski moški! Zamujene epizode vas čakajo na VOYO.