Danes delujete kot solo izvajalka, bili pa ste članica zasedbe Jazz Ladies in Taja & The Kirkwaalds. Pri slednji ste tudi že stopili v ospredje. Če poslušamo vaše skladbe, hitro ugotovimo, da se ne držite enega glasbenega žanra. Kot solo izvajalka ste žanrsko še najbolj blizu množici, saj gre bolj ali manj za sodobno pop glasbo, sicer pa ste začeli z jazz glasbo, še prej pa za kratko nogo pomočili tudi v rock vode. Še iščete žanr, s katerim boste najbolj na 'ti' ali samo radi raziskujete?

Zelo rada raziskujem in mislim, da tega potovanja še ne bo kmalu konec, saj me nekako tudi osrečuje. Zdi se mi, da z izkušanjem različnosti rastem. V procesu spreminjanja odkrivam vedno nove in nove stvari. Sem pa že po naravi zelo radovedna, z močno izraženo domišljijo in znotraj nje rada preizkušam meje. Mnogo žanrov mi je blizu, všeč mi je igranje z različnimi zvoki. Zadnje čase se bolj spogledujem z moderno produkcijo. Rada imam tudi akustično izvedbo in glasbo iz različnih obdobij zgodovine.

Kako različna je sicer solo kariera od te v skupini, bandu? Vsak format ima verjetno svoje prednosti in slabosti? Kaj vam bolj ustreza?

V skupini je potrebnega veliko prilagajanja, zelo je zaželeno, če so glasbeni pogledi vsaj podobni, če že ne skoraj isti. V bandu je lepo, ko je skupni cilj in ima vsak svoje mesto. Solo izvajalec se lahko odloči za ustvarjanje v bandu, ko ima podporo, sicer je bolje, da ustvarja sam ali dela s producentom. Po večletnem bandovskem življenju je pri meni napočil čas za solo kariero, saj sem tudi avtorica svojih skladb. Koncerte v živo pa ponavadi odigram z glasbeniki, ki so profesionalci na svojem področju in je potrebna le kakšna vaja ali dve pred koncertom.

Ste vokalistka in pianistka, a še precej več kot to. Tudi pišete in aranžirate glasbo. Za seboj imate celoten glasbeni izobraževalni paket – od vrtca do fakultete. Ste torej od nekdaj vedeli, da bo glasba vaš vsakdanji kruh?

Ja, res je, za seboj imam celoten glasbeni izobraževalni paket (smeh). Od malih nog sem bila vpeta v glasbeno dogajanje, mama mi je veliko prepevala že kot dojenčku, oče je igral kitaro, brat je bobnal pri več mariborskih bandih, doma smo imeli glasbene piknike in veliko smo hodili na koncerte. Že kot majhna deklica sem si želela biti del glasbenega dogajanja. Preteklo pa je še kar nekaj časa in nekaj izkušenj je bilo potrebnih, da je prišlo do odločitve, da bo glasba tudi vsakdanji kruh.

Pa se to, kar počnete, sploh da naučiti, saj vemo, da je znanje instrumenta in teorije nekaj, ustvarjanje glasbe pa nekaj povsem drugega?

Menim, da vsi nosimo ustvarjalnost v sebi, v neki meri, vsak na svojem področju. Zame je ustvarjanje glasbe nekaj naravnega, nekaj, kar sem ponotranjila skozi svoje življenjske izkušnje in poslušanja različne glasbe. Je pa ustvarjanje tudi oblika osvobajanja in vsekakor terapija za mojo dušo. Ob tem želim osrečiti in navdihniti tudi druge. Vse od zgodnjega otroštva sem ustvarjala skladbe na klavirju in si izmišljala različne melodije ter harmonije. Kasneje, v osnovni šoli, sem temu pridružila še pisanje proze in lirike. To je bil moj lepi, sanjski svet, ki ga pogumno gradim še naprej.

Kaj sicer radi počnete, ko se glasbeno ne udejstvujete?

Obožujem svoje živali, sprehode z njimi in njihove vragolije, imam kužka, ki je sedaj že seniorček in posvojenega gluhega mucka, ki ves svet raziskuje z očmi, in je čudovit sopotnik tako v avtu kot tudi na kolesu. Nepogrešljiv element mojega življenja sta meditacija in joga, ko urnik dopušča. Sem spadajo še sproščeno druženje z bližnjimi, vegetarijansko kulinarično razvajanje in poslušanje glasbe drugih umetnikov. 

V skladbi 'Ni važno' ste moči združili z sokrajanom Emkejem, skladba pa je kritika vsiljenih lepotnih idealov. Kaj vam pomeni oz. predstavlja pojem lepote?

Lepota je zame energija. Skozi čas se je ta pojem pri meni precej spremenil. Kar sedaj človeka naredi posebno lepega zame, je kombinacija empatije, inteligence in unikatnosti.

Se z glasbo prilagajate publiki oz. ta nastaja z mislijo na njih ali izhajate samo iz sebe?

Ko ustvarjam, izhajam iz sebe, iz tega kar doživljam v sebi, v stiku z nekom ali nečim. Ustvarjam po navdihu, kakor začutim, pri tem ne razmišljam veliko. Sem zelo senzibilna in čustvena, pisanja in skladanja se ne lotevam na razumski način. Šele kasneje, v smislu aranžmaja in produkcije, razmišljam o tem, da skladbo približam ljudem. 

Kako zelo bi se sicer glasbenik moral odzivati na impulze okolja? Bi moral slediti trendom industrije ali vztrajati pri svojem in ostati zvest samemu sebi? Si to, v končni fazi, sploh lahko privošči?

Lepo, a težko vprašanje hkrati. Trendi in glasbena industrija so neizprosni. Kljub vsemu si, tudi v prihodnje, želim ostati zvesta sami sebi. Mislim, da drugače niti ne bi znala delovati. Vsakič, ko nisem sledila sebi, sem bila precej nesrečna. Je pa seveda do neke mere treba upoštevati sodobne trende, vsaj kar se produkcije tiče.

Kaj najbolj pogrešate na slovenski glasbeni sceni in katere so vaše še neizživete glasbene sanje?

Velika razlika je po mojem mnenju med tem, ali se samo prilagajamo trgu ali pa krojimo nov glasbeni okus. Ni enega brez drugega, oboje tudi v tujini funkcionira. Veliko je dobrih pevk, ki jih seveda občudujem, prav posebej pa pogrešam ženske avtorice, ki so izvajalke hkrati, tiste, ki se lahko dotaknejo naslednje generacije mladih umetnic. Mene so namreč le-te navdihnile za moje ustvarjanje.

Uf, mojih neizživetih glasbenih sanj je še veliko, nekatere ideje že čakajo v vrsti, da jih izvedem. Pustite se presenetiti.

Kako težko je v resnici uspeti? Naš glasbeni trg je majhen in zasičen. Žal se ne da uspeti samo s kvalitetno glasbo, saj potrebuješ zadaj dobro naoljen PR stroj, ki skrbi za promocijo. Kako frustrirajoče je to za izvajalce, kot ste sami, ki ima vso znanje in kvaliteto, pa je tako težko opažen? Emkej nam je pred časom dejal: ''Zavedam se, da ko je komad končan, se delo šele zares začne. Brez vsebine in dobrega načina promocije je uspeh zagotovljen le v primeru, da za tabo stoji kapital.''

Oh, kako res. Na žalost je tako, veliko težje se je prebiti brez PR-a. Sama sem ga vsa ta leta urejala sama. To zna biti zelo izčrpavajoče za glasbenika, ki dela že kup drugih stvari. Lepo je, če se lahko obveznosti porazdelijo in vsak dela tisto, kar najbolje obvlada. Dobra plat modernega časa so socialni mediji, ki lahko omogočijo preboj, kadar gre za "nekaj novega", sploh v tujini. To je na nek način loterija, je pa možno.

Kako se motivirati, ko pa je kruh za slovenskega glasbenike tako trd?

Največja motivacija zame je odziv poslušalcev in radijskih postaj. To je tudi potrdilo, da so te ljudje sprejeli "za svojega". Tako lepo je videti in slišati, ko se moja skladba nekoga dotakne, opogumi ali pripravi do plesa. Na svojem koncertu zelo rada vidim, da ljudje zaplešejo. Lepa in spodbudna sporočila različnih poslušalk in poslušalcev, ki me sedaj že poiščejo na socialnih medijih, me vedno znova motivirajo za nadaljnje ustvarjanje. V tem aspektu začutim, da ustvarjam v bistvu za druge, kar osmisli moje življenje.

Se pa da uspeti. Skladba 'Ko rabiš' malce spomni na slog Neishe, ki vemo, kako uspešna je (bila). Morajo vas torej le opaziti pravi ljudje ... Zakaj mislite, da bodo opazili vas?

Lepo, hvala za primerjavo, Neisha je vsekakor merilo uspeha v našem prostoru in je izjemna glasbenica, veliko sem jo tudi sama poslušala. Kar se pa mene tiče, želim, da bi me ljudje opazili zaradi moje izvirnosti in lastnega stila ter v tem prepoznali iskrenost. Zelo sem vesela vsakič, ko se to zgodi. Moja želja za v prihodnje pa je: približati se svojim poslušalkam in poslušalcem, ki so na nek način zame podaljšek "družine".

Skladba 'Naprej', ki je eden izmed vaših šestih solističnih singlov, govori o tem, kako se izviti iz toskičnega odnosa, situacije? Vas je k pisanju navdihnila lastna negativna izkušnja?

Ja, navdihnila me je lastna negativna izkušnja, ki pa je hkrati izkušnja mnogih, ki ljubijo preveč, torej za dva. Vesela sem, da sem izšla iz takšne situacije in postala močnejša, kot sem bila kadar koli prej. To me je iz deklice spremenilo v žensko. Spoznala sem, da je zdrava ljubezen do sebe temelj vseh drugih, svoboda pa nujen pogoj za odnose in umetniško ustvarjanje. Vedno so mi bile blizu samosvoje ženske, tudi moja mama je takšna, in v takšno sem se tudi sama razvila skozi čas.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga prejeli in kaj si želite, da bi vedeli na začetku glasbene poti, pa niste?

Prejela sem veliko nasvetov od različnih ljudi, s katerimi sem sodelovala. Večina njih je bila spodbudne narave, ne toliko marketinške. Teh nasvetov potrebujem še kar nekaj (smeh). Seveda je bil potreben čas, da so lahko ob znanju in izkušnjah tudi moje odločitve bolj dozorele. Zelo sem hvaležna vsem tistim, ki so me spodbujali na poti do izpolnitve svojih sanj, nekateri od teh mi še vedno stojijo ob strani. 

Po čem želite, da si vas ljudje zapomnijo?

Po kreativnosti, izvirnosti in iskrenosti v tem, kar počnem. 

Čeprav je v digitalni dobi LP že malce preživet format, predstavlja neko zaokroženo celoto, duh nekega časa, ujet v steklenički. Tudi sami merite na izid albuma. Kdaj ga lahko pričakujemo na "prodajnih policah"?

Ja, res je. Napočil je čas, da povežem vse svoje skladbe v eno celoto. Tudi nabralo se jih je že dovolj. Verjetno bo album dočakal svoj izid v začetku naslednjega leta. 

Za konec. Kaj je vaša formula za srečo? Kaj vas izpolnjuje oz. daje smisel vašemu življenju?

Občutiti srečo in zadovoljstvo v sami sebi, nato pa to deliti z drugimi. Zase ugotavljam, da me precej izpolnjuje kariera, ob kateri se lahko razvijam in rastem kot oseba, ob tem pa povezujem s podobno mislečimi ljudmi. Veselijo me tudi ustvarjalnost in spontanost ter igra z otroki. Velik smisel mojemu življenju daje še moj muc Toto, ki se velikokrat pojavlja na fotografijah skupaj z mano. Seveda ne gre brez navdihujočih prijateljskih odnosov, sprehodov v naravi, joge, meditacije, plesa in dobre vegetarijanske hrane.