Hard Division ob izdaji CD-ja fene spravili v zadrego: 'Kje bom pa zdaj to poslušal?'

Domen Kolenc, Jure Pečnik, Janez Grošel, Luka Lavrin in Kristjan Buovski so izid albuma zabelili z videospotom za skladbo Luči, z njimi pa smo spregovorili o marsičem.

Kakšni občutki so vas prevzemali, ko ste v roke naposled prejeli svoj prvi CD? Za glasbenika je studijski prvenec kot prvorojenec, kot ste se tudi sami izrazili.

Občutek je za prvega res neverjeten. V tistem trenutku je ves trud poplačan. Res je ''prvorojenec'' nekaj posebnega. Vprašajte nas po Vol. 5, če bo občutek še vedno enak. Mislimo, da bo.

Kaj plošča pomeni za glasbenika oz. skupino? Je to neke vrste samopotrditev, potrditev, da zares obstaja, čeprav CD-ji niso več to, kar so bili nekoč.

Res je. CD-ji niso več, kar so bili. Najbolj pogost odziv od ljudi, ki smo jim podarili naš CD, je bil: ''Ja, kje bom pa zdaj to poslušal?" Dejansko smo spodbudili prodajo zunanjih enot CD predvajalnikov (smeh). Je pa to res neka dodatna potrditev da nekaj delamo prav. Veseli smo, da nam je uspelo. Res da je to pravzaprav EP, saj je na ploščku pet skladb, ampak ni nič kaj manj zahteven projekt. Smo pa ob nastajanju neizmerno uživali.

Ste relativno mlad band. Kje in kdaj se je začela pisati zgodba skupine Hard Division?

Vse skupaj se je začelo že mnogo prej. Z bobnarjem (Janez Grošelj) se poznava že vse življenje. Že prej sva igrala nekaj malega. Leta 2014 smo ustanovili bend, takrat pod drugim imenom. Hard Divison pa je nastal uradno po manjši kadrovski spremembi leta 2018. V tej zasedbi smo Domen Kolenc-Kolly (vokal), Janez Grošelj (bobni), Luka Lavrin (solo kitara), Kristijan Buovski (bas) in pa kot zadnji, ki se je pridružil ekipi, Jure Pečnik (ritem kitara).

Od kje ime in zakaj ste prvi album poimenovali Vol. 1? Kdaj lahko pričakujemo Vol. 2?

Manj je več. In kot že vprašanje veleva, smo s tem hoteli pokazati, da to ni enkratni projekt, ampak ciljamo na zgodbo, ki bo pustila pečat na slovenski glasbeni sceni.

Kolikšen del vašega življenja predstavlja glasba? Kdo in kaj ste, ko vam ''vzamemo'' inštrument in vas srečamo na ulici?

V glasbo smo vsi tako ali drugače vpeti dnevno. Brez tega ne bi bilo nas. Za to živimo. Je pa res včasih kar izziv, biti 100-odstotno v bendu in doma. Zato se zahvaljujemo našim najbližnjim za vso podporo in razumevanje. V prostem času smo ... normalni. Se smejimo, jokamo, čutimo, preklinjamo, delamo napake, včasih kaj spijemo. Smo normalni ljudje.

Kje črpate navdih?

Na to vprašanje težko odgovorimo. Vsak od nas prihaja iz malce drugačne zvrsti. Tako da navdih za komade prihaja iz različnih smeri, kar se lahko sliši. In ravno zato je zanimivo. Nikoli ni komad na koncu tak, kot si ga nekdo zamisli.

Kako ste v času od nastanka zrasli kot skupina?

Od začetka smo se precej spremenili. Tako v načinu dela kot tudi osebno. Dva člana sva postala starša in že tukaj se precej pozna. Zrasli smo precej. Se mi zdi, da smo začeli vse skupaj delati bolj sistematično. Že prej lahko predvidimo kašne situacije in se na njih pripravimo.

Prihajate iz Zagorja. Kaj ima Zagorje, česar ostali kotički Slovenije nimajo?

Tako je. Zagorje. Imamo več, kot imajo veliki (smeh). In res je. Zagorje je prelepo mesto, s temnimi kotički, kjer se ustvarjajo lepe zgodbe. Ena izmed njih smo tudi mi. Mladi v Zagorju vsekakor imamo podporo za razvoj vseh vrst umetnosti in ustvarjanja. Če le imaš željo.

Poleg albuma ste posneli tudi svoj prvi videospot za skladbo Luči, ki pa ni trdi rock, kot smo ga bili od vas vajeni. Klub temu na albumu ostajate zavezani hard rocku?

Tako kot smo že omenili, se nekako ne omejujemo samo na hard rock. Če nam ustreza, gremo v še trše ''rife'', če ne, pač igramo ''ljubavne'' (smeh). In se tudi ne bomo omejevali. Kar nam pade na pamet in da se nam zdi vredno. Kdo ve, kam nas to pelje. Rokenrol kot pojem je naše vodilo. Uživaj v tem, kar delaš, drugače nima smisla.

Kaj je vaša dodana vrednost za slovensko glasbeno sceno?

Upam si trditi, da energija in svežina. Ostajamo zvesti sami sebi in se dostikrat ne požvižgamo na svet. Pač rinemo in grizemo.

Je težko uspeti na domači glasbeni sceni? Je težko biti slišan? Je Slovenija kraj, ki mladim skupinam daje dovolj priložnosti, da se pokažejo, dokažejo in uspejo?

Mislim, da ni to problem samo Slovenije, ampak je glasbena industrija postavljena tako, da je težko. Ali si res dober in te naprej popelje publika ali pa te naprej popeljejo tehnologija in glasbeni velikani (smeh). V Sloveniji je kar nekaj razpisov in priložnosti, da se mladi bendi pokažemo. Je pa temu primerno tudi veliko bendov.

Najbolj izpostavljeni član skupine je zagotovo vokalist Domen Kolenc-Kolly. Ljubiteljem rock glasbe je ime Koli dobro znano. Gre za vzdevek žal že pokojnega člana slovite rock skupine The Drinkers, Sandija Kolenca. Kako je na vas, Domen, vplival vaš oče. Prav on je verjetno glavni razlog, da ste se že navsezgodaj zaljubili v glasbo.

Domen: Nerad govorim o tem, ampak ja. Zagotovo je imel nek določen vpliv na moje glasbeno razvijanje. Srečo sem imel, da smo doma poslušali dobro glasbo ravno v času, ko se je začel digitalni razvoj in je bil trg že nasičen z VSEM.

Ste vzdevek posvojili njemu v spomin ali ga imate že od prej?

Domen: Tako me kličejo, odkar pomnim.

Preigravate tudi skladbe The Drinkersov?

Domen: Nekaj malega ja. Občasno.

Kaj je najboljši nasvet, ki vam ga je dal vaš oče?

Domen: Najboljši? ''Ko hišo kupuješ, temelje poglej. Ko ženo izbiraš, mamo poglej.'' (smeh)

Kaj si želite, da bi vedeli na začetku glasbene poti, pa niste?

Verjetno vse. Mislim, da se o tem učiš vse življenje.

Vas mami tujina?

Ne bi se branili koncertov čez planke, ampak nam za zdaj to ni prioriteta. Radi bi se širše predstavili slovenski publiki.

Kje vas lahko spet slišimo v živo?

Naslednji koncert je za zdaj načrtovan kar v domačem Zagorju. Leto bomo zaključili 27.12. kjer smo začeli v enem in edinem Garaža baru.

Kaj je vaš naslednji veliki izziv?

Zagotovo vse sile trenutno usmerjamo na promocijo EP-ja. Prednost so nam koncerti. Se pa počasi pripravljamo za snemanje prve polne plošče. Kdaj in kako, pa več kdaj drugič.

Lahko z nami delite kakšno zabavno anekdoto s koncerta/snemanja albuma? Gotovo imata kakšno na zalogi.

Oh, teh je pa kar nekaj. Hm … enkrat smo po tonski vaji izgubili našega kitarista. Nihče ni vedel, kje je. Malo smo bili v skrbeh, nakar smo ugotovili, da je ''skočil'' domov kure nahranit. Tudi rokerji smo lahko živinorejci (smeh).

Po čem so znani vaši koncerti?

Mislim, da še najbolj po tem, da nikoli ni enako. Vedno si nekaj izmislimo, da je bolj zanimivo. Včasih čisto spontano pride kakšna ideja med koncertom. Predvsem pa se trudimo, da publiko čim bolj spravimo v prvo vrsto. Tam se dogaja čarovnija.