Drifterka Klavdija Rajkovič: ''Vozniki z znanjem drifta se v kritičnih situacijah odzovejo hitreje, saj jih lažje ocenijo''

Drifterska scena in nasploh motošport sta še vedno v domeni moških, ženske pa so tu bolj ali manj za okras. Kako je biti ženska voznica? Kako pogosto se srečujete s stereotipi? Seksizmom? Predsodki?

Uf, ta besedna zveza ''za okras'' je pa kar provokativna. Osebno menim, da vedno obstajajo izjeme, tako pri moških kot pri ženskah. Pa ne samo pri vožnji – sem spadajo tudi vsakdanja in ostala opravila, hobiji, športi.

Biti ženska voznica je pravzaprav super. Obkrožena sem z več dobrimi in celo odličnimi vozniki, ki nudijo ogromno manevrskega prostora za učenje in stalen napredek, zato vožnjo vedno jemljem kot izziv. Seveda so predsodki in stereotipi še vedno prisotni, a zato sem tu, da dokažem nasprotno.

Kako pa je biti ena in edina aktivna drifterka v Sloveniji? Verjetno bo drugim dekletom zaradi vas v bodoče lažje, saj se bodo imeli na koga obrniti in se ne bati predsodkov?

Če katero od deklet zanimajo podrobnosti, ji z veseljem odgovorim. So pa predsodki po mojem mnenju zadnja stvar, ki zavirajo vstop ženskih voznic na našo sceno. Bolj opažam, da so prisotni strah, živčnost, trema, občutek izpostavljenosti vsem navzočim. Začetki so vedno težki, sem pa bila na enakem mestu tudi sama in vem, da je pot do znanja zahtevna. Rezultati se ne pokažejo takoj, potrebna je vztrajnost.

Da so vas začeli zanimati avtomobili, je krivo, da vam je v gneči zakuhal avto. Osnove vam je predstavil oče. Je bil presenečen, da ste se nanj obrnili s takšnimi vprašanji, željo po takšnem znanju?

Tisti dogodek je kar zaznamoval moj prvi mesec po izdaji vozniškega dovoljenja, ja (smeh ) ... Od vseh prisotnih občutkov, jeze, strahu, panike in nevednosti sem bila prepričana, da se bo avto vžgal. Še vedno ne morem pozabiti dima, ki se je valil izpod pokrova motorja. Ko sem avto ustavila, sem se najprej obrnila na žensko voznico za menoj, ki je mojo prošnjo na pomoč v trenutku zavrnila, za njo pa je stal Hyundai SantaFe, ki ga je vozil starejši moški, ob njem pa je sedel mlajši mehanik – ta je moje vozilo umaknil s cestišča, me pomiril ter mi razložil zakaj je prišlo do okvare. Razlog okvare je bil termostat. Seveda tega kot 18-letna punca z nič mehaničnega znanja nisem niti razumela. Prvi človek, na katerega sem se lahko brez slabe vesti obrnila, je bil oče. Prepričana sem, da v tistem trenutku nad mojimi vprašanji ni bil ravno presenečen, prej pripravljen pomagati in urediti zmedo v moji glavi.

Danes s partnerjem predelujete in ustvarjata nove avtomobile. Je tudi vas nad predelavami navdušila oktanska franšiza Hitri in drzni?

Drži, kolikor čas dopušča, najine dogodivščine z avtomobili tudi obeleživa na YouTube kanalu Skid Shop. Bolj kot serija Hitri in drzni pa me je navdušila japonska avtomobilistična scena. Sledili so razni drift filmčki, kot so Drift Bible, Wreck'em, Outsiders Japan, Jdm Insider, InitialD ... avtorevije (Hyper rev, Drift Tengoku, Option Mag, Japanese performance ipd.) in takratna evropska serija JDM Allstars, ter razni tuji forumi, ki so aktivni še danes.

Kdaj ste prvič potegili ročno? Kaj vas je navdušilo na driftanjem in zakaj je driftanje tako posebno?

Prvič sem to izkusila okrog dvajsetega leta, ko smo z družbo eksperimentirali na zasneženih parkiriščih, vendar takrat še nisem imela dejanskega znanja tovrstne vožnje. So bili le prvi poskusi. Nad driftanjem sem se navduševala vrsto let, a se je bilo težko približati ljudem, ki so se s tem ukvarjali. Scena pri nas je bila majhna oziroma manjša kot drugje po svetu. Navdih nad ''novo šolo drifta'' sem dobila kot sovoznica v vozilu mojega zdajšnjega partnerja, Erika. Ko sem se lahko preizkusila sama, pa sta se nivo adrenalina in želja po teh občutkih povišala. Pravzaprav je občutke ob drift vožnji res težko opisati, saj je prepletenih več njih.

Kako težko je ženski priti blizu dirkaškega volana?

Odvisno, kako daleč je sedež. (smeh) Okej, šalo na stran – ni tako težko. Za učenje drifta obstajajo tudi šole in inštruktorji. Za prvi korak je to dovolj. Seveda pa ogromno pripomore tudi to, da nisi ravno ''lesen'' za volanom, da neizmerno rad voziš in si želiš učenja novih stvari. Puncam bo po mojem mnenju najtežje premagati strah.

Driftanje je resen motoršport. Pa je v Sloveniji (že) prepoznan kot tak, ali ostaja subkultura, potisnjena na obskuro?

Omenjen stil vožnje je po svetu trenutno eden izmed najhitreje rastočih v svetu avtošporta. Tudi v Sloveniji je že poznan kot resen motošport, je pa manj prepoznaven od ostalih avtošportov, kot so rally, GHD, karting ... Omejuje nas predvsem pomanjkanje infrastruktur.

Kako pogosto trenirate in koliko gum v povprečju skurite na leto?

Približno 40-krat na različnih lokacijah. To pomeni okrog 400 pnevmatik letno.

Kako drag ''špas'' sploh je driftanje in ali se od njega da živeti? Kako drago je avto predelati v avto za driftanje in kakšen je povprečen strošek tega športa pri nas?

Glede cen bi lahko dolgovezili v neskončnost. Za začetnika definitivno priporočam šolo drifta, kot jo izvaja klub Racegasmic. Ura učenja stane dobrih 100 evrov, količina ur pa je odvisna od predznanja in skritega talenta posameznika. Že predelani avtomobili, primerni za začetnike, so naprodaj za 5000 do 8000 evrov. Prva sezona aktivnega drifta pri nas tako nanese okrog 10 tisoč evrov. Posameznik na ta strošek lahko vpliva z iznajdljivostjo, dobrimi poznanstvi in racionalnim razpolaganjem sredstev.

Pri ceni igra velik faktor tudi znamka vozila – pri nas prevladuje BMW, japonska vozila so dražja, delov in znanja pa je bistveno manj – varnostni protokoli različnih serij in zahtevana oprema, pa tudi stroški, kot so vzdrževanje vozila, startnine, stroški goriva in pnevmatik. Cena osnovne predelave avtomobila je podobna cenam že predelanih avtov. Višina stroška pa je odvisna le od domišljije in debeline vaše denarnice. Driftanje je za večino življenjski slog in ne način preživljanja, se pa da od tega tudi živeti.

Kako drugačno pravzaprav je driftanje od običajnega dirkanja? Kako drugačno je tistega naučenega v avtošoli in kako nam lahko tovrstno znanje na cesti reši življenje?

Drifterji ne lovimo časa, ampak predvsem izražamo svoj stil skozi vožnjo. Vožnja v driftu se od tiste naučene v avtošoli popolnoma razlikuje. Gibanje avta je dosti bolj dinamično, voznik mora obvladati prenos teže vozila v vse smeri s pomočjo tehnik, ki izvirajo iz dirkaškega sveta in tudi tistih, ki so značilne le za drift – left foot brake, clutch kick, feint, power over ...

Vozniki z znanjem drifta v kritičnih situacijah reagirajo hitreje, saj jih lažje precenijo. Ker se vozi v vseh vremenskih razmerah, je znanje toliko bolj izpiljeno. Posledično si lahko kos marsikateri situaciji, ki te zna presenetiti na naših cestah. Zato menim, da bi praktični del vožnje pozitivno doprinesel k znanju vseh voznikov. 

Kje in kako pogosto se v Sloveniji sploh da tekmovati v driftanju?

Covid je popolnoma zavrl tekmovalne ambicije pri nas, tekmovanja so tako rekoč čez noč izginila. Pred tem obdobjem pa so bila aktivna Racegasmic, Adria Drift, Drift Power in Avto magazin drift pokal. Vozniki nestrpno čakamo na prihajajoče tekme v sezoni 2023.

Kaj bi svetovali dekletu, ki se podaja v svet motošporta?

Naj trikrat premislim. (smeh) Zaradi visokih stroškov in časovnega vložka je v driftu treba sprejeti kar nekaj kompromisov. Sicer pa, kjer je volja, tam je pot. Vedno!

Kaj najprej opazite na avtomobilu? Kaj vas najbolj zanima pri njih?

Ker sem bolj umetniško naravnana, me najbolj pritegnejo dizajn in detajli. Če je poleg tega še japonski, RWD in izdelan pred letom 2002, toliko boljše! 

Vozite edinstvenega BMW-ja e30. Zakaj ste se odločili za takšno barvo in kaj je najbolj posebnega na njem?

Ker je e30 že oldie, sem želela prejšnjo ''adidas'' barvno shemo – beri bela s črtami – nadomestiti s krem odtenkom svoje najljubše barve. Tako je nastala pastelno vijolična. Glede na to, da drift avti v eni sezoni utrpijo kar nekaj poškodb, sem imela ogromno dela tudi s pripravo na barvanje. Če bi le lahko, bi imela samopopravljiv drift avto. 

Kateri pa je vaš sanjski avto in kaj vozite izven dirkaških stez?

Moj sanjski avto je s15 specR aero, zunaj stez pa dnevno vozim BMW e46 330d.

Večno vprašanje. Kdo je boljši voznik? Ženske ali moški?

Ni dileme – moški.

Kakšno mnenje pa imate o slovenskih voznikih in voznicah? Kakšni vozniki smo Slovenci?

Bonton voznikov se stalno spreminja. Od svojih začetkov vožnje do sedaj opažam predvsem, da je prehitevalni pas ''nadomestil'' voznega. Dostikrat se na ta račun z znanci ali kolegi pohecam in jim razložim, da je to zato, ker se potem ''NIKOLI VEČ ne moreš vključiti nazaj na prehitevalnega'' ... Na trenutke je vse skupaj (tragi)komično. Boljši vozniki sicer dvignejo povprečje, imamo pa v osnovi kot narod še veliko prostora za izboljšave. 

Kaj loči odličnega drifterja od povprečnega?

Predvsem nezgrešljiv stil vožnje. Stil, po katerem ga prepoznajo vsi. Poleg spadata še natančnost in vsestranskost voznika. To pomeni, da je sposoben dobro peljati različne in različno nastavljene modele vozil, pa da se znajde tako na malih poligonih kot velikih dirkališčih.