Bernard Dobre, pilot jadralnega letala in slovenski rekorder: ''Bolj me je strah, ko se z avtom vozim na letališče''

Nedavno ste postavili državni višinski rekord v letenju s športnim jadralnim letalom. Koliko časa in kako ste se pripravljali nanj in ali želite nekoč letvico postaviti še više? Boste naskakovali nove višinske rekorde ali se boste osredotočili na kaj drugega? Morda daljinski rekord?

Tako je, nacionalni višinski rekord sem postavil decembra. O tem rekordu sem začel razmišljati že pred nekaj leti, vendar do sedaj nisem uspel najti prvih vremenskih pogojev. Seveda želim leteti še više, vendar pa je to z opremo, ki jo imam na razpolago, preveč tvegano, zato se za zdaj ne bom osredotočal na to. Že dolgo pa s klubskimi kolegi razmišljamo o daljinskih rekordih, ki so sedaj moj osrednji cilj. Prejšnji teden sva s klubskim kolegom Lukom Žnidaršičem, ki je tudi izkušen jadralni pilot, opravila 1.300 kilometrov dolg let, kjer sva letela dvakrat do Bosne in nazaj. S tem sva podrla državni rekord za najdaljši napovedan prelet med tremi točkami – 1047 kilometrov – in državni rekord za najdaljši prosti prelet med tremi točkami – 1.236 kilometrov.

Laik si težko predstavlja, kako je možno z jadralnim letalom leteti navzgor, saj gre za letalo brez pogonskega motorja, ki se načeloma ''le'' spušča proti tlom. Kako je mogoče z jadralnim letalom poleteti v višave? Ključ za doseganje višine je menda v zračnih valovih in termičnih stebrih. Katere spremenljivke so vse v igri. Kaj je najpomembnejše pri takšnem poletu?

Sicer se jadralna letala načeloma res samo spuščajo proti tlom, vendar pa v primeru, da se zrak okoli letala dviga hitreje, kot pa se letalo spušča, to ne drži. V jadralnem letalstvu izkoriščamo dejstvo, da se v zraku zračne mase stalno premikajo. Poleti izkoriščamo predvsem termične stebre, ki nastanejo ko se zračna masa pri tleh zaradi sončnega sevanja segreje bolj kot okoliški zrak in se zato dvigne. Pozimi pa ob primernih vremenskih razmerah v zračni masi nastanejo zavetrni valovi. Zavetrni valovi so valovanje zračne mase, ki nastane za grebeni hribov, ko piha dovolj močan veter, ki stopnjuje svojo hitrost z višino. Pri takem poletu je najpomembneje, da uspemo najti zavetrni val, na katerem lahko pridobimo dovolj višine.

Koliko časa je trajalo rekordno vzpenjanje in koliko celoten polet, ki ste ga začeli v Postojni?

Od vzleta pa do takrat, ko sem dosegel najvišjo višino, je trajalo okoli pet ur, celoten polet pa je trajal sedem ur in pol.

Nekoč ste bili vrhunski smučarski skakalec. S Timijem Zajcem sta pred petimi leti na olimpijskem festivalu evropske mladine  na ekipni tekmi pobrala zlato medaljo. Kako zelo so si jadranje in skoki podobni? V skokih se vse dogaja precej hitreje, a pri obeh veljajo podobne zakonitosti. Kje lahko povlečete vzporednice oz. katero znanje iz smučarskih skokov vam poleg obvladanja aeordinamike ''med oblaki'' še pride prav?

Jadralno letenje je precej drugačen šport od smučarskih skokov. Pri jadralnem letenju mora pilot poznati ogromno teorije predvsem s področja meteorologije, medtem ko so pri smučarskih skokih pomembne druge predispozicije, predvsem fizična priprava. Zato so vrhunski piloti v povprečju precej starejši kot  vrhunski skakalci. Ena izmed glavnih vrednot, ki mi iz smučarskih skokov pride prav pri letenju, so športne navade.

Kaj vam predstavlja večji adrenalin? Smučarski skoki ali letenje z jadralnim letalom?

Definitivno so smučarski skoki šport z več adrenalina, vendar pa tudi pri jadralnem letenju, ko letiš v bližini hriba, čutiš adrenalin.

Človek mora za oboje imeti ''jajca''. A še nekaj povsem drugega je leteti na višini Mount Everesta v jadrilici. Razmere v zraku so tam precej zahtevnejše. Med drugim je treba paziti na nasičenost kisika v krvi. Kako ste bili oblečeni na rekordnem poletu in kako mraz je bilo? Kako zahtevne so bile razmere? Na kateri višini je treba začeti dovajati kisik in kako tvegan je bil rekordni polet na višini, kjer so že zračne ceste za potniška letala?

Letenje na velikih višinah je predvsem zaradi možnosti pojava višinske bolezni, t. i. hipoksije, lahko zelo tvegano početje. Sam vedno ko grem leteti na višje višine, začnem dovajati kisik že na okoli 2000 metrih, saj to zmanjša glavobol. Nasičenost kisika v krvi redno preverjam z oksimetrom, če zaznam prenizko vrednost, se takoj spustim nižje. Tveganje je kar veliko, saj je na 8.000 metrih brez dodatnega kisika čas zavesti samo približno dve minuti, zato se je treba ob morebitni okvari kisikovega sistema takoj spustiti na nižje višine. Na tem letu sem bil oblečen temperaturi primerno; devet parov nogavic, štiri hlače, dve bundi, štiri puloverje in tri majice. Verjetno je to videti kot pretiravanje, vendar pa so na višini 8.000 metrov temperature lahko tudi nižje od minus 45 stopinj Celzija in po sedmih urah letenja vsak kos oblačila pride prav.

Skokom ste se odpovedali zaradi študija. Katerega, če smemo vprašati? Kakšen je vaš karierni cilj, ko gre za jadralno letenje?

Študiram na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Moj karierni cilj pri jadralnem letenju pa je konstantno nastopanje na svetovnih prvenstvih in doseganje čim boljših rezultatov.

Se to še sklada z vašo nekdanjo željo, da želite postati poklicni pilot?

To željo sem imel pred nekaj leti, vendar pa sem ugotovil, da mi ta življenjski slog ne ustreza. Sedaj imam cilj postati inženir strojništva.

Pred meseci ste postali viceprvak v klubskem razredu. Kako sploh poteka tovrstno tekmovanje?

Pri tem tekmovanju dobimo tekmovalci vsak dan drugačno nalogo, to pomeni nekaj različnih točk, ki jih moramo preleteti v pravem zaporedju s čim višjo povprečno hitrostjo. V letalu ima vsak tekmovalec GPS zapisovalnik leta. Na koncu se seštejejo točke vseh tekmovalnih dni.

Kaj razmišljate ''tam zgoraj'' in kako pogosto sicer sedete v kabino jadralnega letala?

Jadralno letenje je šport, pri katerem mora biti pilot z glavo pri stvari, saj drugače lahko hitro konča na kakšni njivi. Med letenjem ponavadi razmišljam o taktiki leta, hitrosti letenja, potrebni višini leta in podobnih z letenjem povezanih parametrih. Včasih pa se tudi samo sprostim in pomislim na kaj lepega, na primer svojo punco. Letim toliko, kot mi dopušča čas. Zelo veliko sem zaseden z delom ter faksom, vendar pa vseeno uspem vsako leto odleteti nekje od 150 do 200 ur.

Kaj pa razgledi? Verjetno so ti tisto, zaradi česar se tako radi odlepite od tal. Je to tisti največji užitek letenja?

Razgledi imajo zame drugoten pomen. Saj je lepo videti lep razgled, vendar pa se razgleda hitro naveličaš. Letim predvsem zaradi izzivov, ki jih vidim v jadralnem letenju, pa tudi dobra družba na letališču pripomore k motivaciji za letenje. Težko je še kje najti toliko tako pozitivnih ljudi, kot jih je v tem športu.

Jadralno letalstvo je tvegan šport. Kako na vašo ljubezen do letenja gledajo vaši starši in kako se soočate s strahom, ki je verjetno vedno prisoten, ko letite?

Res je, jadralno letenje je lahko tvegan šport, vendar je ob ustreznem znanju in odgovornem letenju varnost na dovolj visokem nivoju. Ta šport je tako varen, kot si ga naredi pilot, nesreč zaradi okvar na letalih skorajda ni. Ko sem v letalu, vem, da sem odvisen sam od sebe, poskušam pa leteti varno, zato je strah večinoma minimalen. Največkrat me je bolj strah, ko se vozim z avtom na letališče … Starši me pri tem športu že od začetka podpirajo, saj vedo, da je to dober način preživljanja prostega časa.

Kdo pa vas je navdušil nad jadralnim letalstvom?

Nad jadralnim letalstvom so me navdušili piloti v Aeroklubu Postojna. Tja sem rad zahajal že od svojih trinajstih let in vedno se je našel nekdo, ki me je vzel v letalo za kako uro letenja. 

Kako drag šport je jadralno letalstvo in koliko časa je potrebnega za pridobitev licence za pilota jadralnega letala?

Jadralno letalstvo sicer ni poceni šport, vendar pa nam klubi omogočajo sprejemljive cene, tako da si lahko letenje privošči praktično vsak. Za pridobitev licence jadralnega pilota učenci potrebujejo nekje od pol leta do enega leta, odvisno od tega, kako pogosto letijo.

Med rekordnim podvigom ste leteli s športnim jadralnim letalom Elan DG-100, ki pa ni najnovejše. Kako draga so tovrstna letala in ali so večinoma v lasti klubov?

Tako je, letel sem z Elanovim letalom DG-100, ki je staro že dobrih 40 let. Kljub temu pa je to še vedno solidno letalo. Nekatera od teh letal so v lasti klubov, druga pa v zasebni lasti. Taka letala stanejo nekje med 15 in 25 tisoč evri.