Noro! Slovenec bo na maratonu tekel 42 km in vmes igral harmoniko

Za projekt so posebej izdelali osemkilogramsko harmoniko, ki so jo poimenovali Maratonika, njegovo zgodbo pa spremljajo tako tekaška kot glasbena skupnost. Na maraton bo šel z jasnim ciljem: združiti dve ljubezni, glasbo in tek, ter dokazati, da je mogoče uresničiti tudi tiste ideje, ki se na prvi pogled zdijo nemogoče.

Marsikdo si težko predstavlja, kako težko je že samo preteči maraton, kaj šele ob spremljavi instrumenta, težkega več kilogramov. Zato je bila prva reakcija ljudi, ko so izvedeli za njegov načrt, predvidljivo mešanica začudenja in dvoma. 

"Zelo sem bil vesel, ko sem svojo idejo prvič razkril širši javnosti. Do takrat sem namreč že začel doma vaditi s harmoniko, da bi sploh preveril, ali je mogoče zamisel uresničiti. Ena stvar je ideja, povsem druga pa je njena izvedba. Ko sem vadil doma, so me sovaščani in drugi pogosto gledali kot nekoga, ki nima vsega čisto razčiščenega. A ko so videli, da sem mislil resno, se je podpora začela pojavljati z vseh strani." In res, težko je ostati ravnodušen, ko vidiš človeka, ki med tekom igra instrument. Sprva se zdi smešno, a ko opaziš resnost priprav in odločnost, se začneš spraševati, če ni prav v tej nenavadnosti nekaj velikega.

Da bi izziv sploh bil priznan kot Guinnessov rekord, so morali instrument prilagoditi strogim zahtevam. Harmonika, ki jo bo Zavrl nosil, tehta osem kilogramov, kar je več kot marsikateri šolski nahrbtnik.

"Minimalno bi morala biti harmonika težka 5 kilogramov. Jaz sem se odločil še za dodatne tri kilograme. Prilagodili smo pritrjevanje na moje telo, da bi bilo čim manj poskokov harmonike v kontra sili. Drugo pa je vse spremenjeno s tehniko igranja. Da sam naredim tako, da je lažje igranje, in v bistvu ritem in tempo skladb. Igral bom same polke, ker če grem z valčkom, se mi vse upočasni." Polka, hitra, poskočna in lahkotna, bo tako postala Zavrlova tekaška spremljevalka. Če bo šlo vse po načrtu, bodo ljubljanske ulice na dan maratona odmevale drugače kot kadarkoli prej.

Priprave niso enostavne. Tek in igranje harmonike zahtevata popolnoma različne telesne gibe. Združiti ju v isto dejanje pa pomeni veliko več kot samo fizični napor. Potrebna sta koordinacija in izjemna koncentracija. Kako pravzaprav potekajo njegovi dnevi priprav?

Čeprav je njegov projekt poln optimizma in veselja, Zavrl priznava, da si še vedno ne zna povsem predstavljati, kako bo vse skupaj izgledalo na dan maratona.

"Včasih se zgodi, da mi misli ponoči ne dajo miru in mi celo kradejo spanec. Ali sem res na vse pomislil, kje bi lahko najbolje varčeval z energijo, ali sem izbral pravi tempo in ustrezno tehniko? A ko grem na treninge in ko tečem, se vedno počutim odlično. Takrat dobim popolnoma novo voljo. Tek s harmoniko mi je pravzaprav zelo podoben teku brez nje. Hitro pozabim na čas, saj razmišljam o igranju in o skladbah. Verjamem, da bo na maratonu enako, kar se tiče mojega notranjega občutka. Bolj me skrbi, kako bo name vplivala dodatna energija navijačev in podpornikov ob progi. Vsak, ki je kdaj tekel maraton, ve, kakšna moč pride od množice gledalcev in od energije na startu, ko se hkrati požene toliko tekačev. Zato bom moral res ostati zbran in imeti misli usmerjene v pravo smer."

Zanimivo je, da napoved na Triglavu sploh ni bila načrtovana, temveč se je zgodila spontano. A prav v tem se skriva moč simbolike. "Že prej sem imel v načrtu, da grem s prijatelji prvič na Triglav. Ker sem bil takrat že maratonsko pripravljen, sem vedel, da se bom maratona udeležil. In prav tam se mi je porodila nova misel: kje drugje bi lahko napovedal najzahtevnejši podvig s harmoniko, kot pa na najvišjem vrhu Slovenije? Zato sem si zadal, da bom harmoniko sam nesel iz doline do vrha. Spravil sem jo v nahrbtnik, stopil na pot in to res uresničil. Na vrhu Triglava sem nanjo tudi zaigral."

Zaupal nam je, da se ne razglaša kot velik patriot, a ga je v tistem trenutku prevzel občutek neizmernega ponosa.

Seveda pa bo Zavrlov izziv merjen tudi v globalnem merilu. Guinnessova knjiga rekordov postavlja pravila, a hkrati omogoča, da bo njegovo ime zapisano v zgodovino.

Da bo vse teklo gladko, je že pripravil skoraj cel repertoar. ''Zbral sem že približno 85–90 % pesmi, rad bi jih imel okoli 130, ker imam občutek, da bo treba odigrati še kakšno več. Če ne drugje, pa na cilju. Zato še vedno dopolnjujem izbor in razmišljam, katere skladbe bodo najbolj primerne. Posebej pazim na tempo in na poskočnice, ki bodo narekovale ritem, kakršnega si želim. Moj cilj je maraton preteči v času med 4:15 in 4:45, in verjamem, da mi bo uspelo.''

Če mu uspe, bo njegov nastop kombinacija športne discipline in glasbenega nastopa: nekaj, česar svet še ni videl.

Na maratonih so navijači vedno ključni. Tokrat pa ne bodo zgolj spodbujali tekačev, ampak bodo lahko dejansko peli skupaj z Anžetom.

Čeprav gre na prvi pogled za precej nor podvig, Zavrl pravi, da ima njegova zgodba tudi globlje sporočilo. "Če sem sam sposoben nositi dodatnih 8 kilogramov in igrati harmoniko vse do 42. kilometra, naj bo to opomnik za vse, ki razmišljajo, a se niso odločili za določen izziv: dokler nečesa ne poskusiš, ne moreš vedeti, ali si tega zmožen ali ne.''

In morda je ravno to največja vrednost njegovega izziva: pokazati, da meje obstajajo predvsem v naših glavah. Maraton s harmoniko ni le športni in glasbeni dosežek, temveč navdih za vse, ki si drznejo sanjati na glas.