Moskisvet.com
Jazoo

Intervju

Jazoo: Med Londonom in Koroško

Urban Klančnik
20. 09. 2018 08.30
0

Ko ljudje prvič slišijo slovensko zasedbo Jazoo, ne vedo kaj jih je zadelo. Preneseni so v nek poseben glasbeni svet, ki nima prave primerjave nikjer na svetu.   

Jazoo
Jazoo FOTO: Arhiv izvajalca

Redke so zasedbe, ki bi si po dveh desetletjih neprekinjenega delovanja še drznile raziskovati zvočne zmogljivosti in bi ostajale eksperimentalno naravnane, a še vedno znotraj meja poslušljivega etno jazza, kamor lahko umestimo JAZOO. Pred dvema letoma so izdali svoj šesti album Destinations (september, 2016), ki dokazuje, da so odmiki celo po vseh teh letih še mogoči. Njihova glasba z ničimer ne izdaja, iz katerega prostora prihajajo, vsekakor pa se čuti London, kjer zadnja leta redno koncertirajo. Tam se je rodilo tudi plodovito sodelovanje z Maxom Franoschem, oblikovalcem kultne nemške založbe ECM, ki je vizualno
odlično povzel pripovednost glasbenega toka.

Zasedbo Jazoo sestavljajo Nejc Haberman (el. bass kitara), Dani Hartman (bobni, darbuka), Matjaž Mlakar (tenor & sopran saksofon, klarinet, monotron, posebni efekti), Tomaž Pačnik (klavir, klaviature), Katja Stare (sopran & alt flavta, tenor saksofon, vokal, mala tolkala).

 
Trmasto na svoji poti

Jazoo lahko nekako uvrščamo med etno-jazz eksperimentalno skupino, ki sicer v osnovi prihaja iz Slovenj Gradca, a so se člani v zadnjih letih raztepli po vsej Sloveniji, eden od njih pa celo živi v Londonu. To skupine niti malo ne ovira, da ne bi še naprej ustvarjali. Zadnja leta so bolj dejavni v tujini kot v Sloveniji. Že od ustanovitve trmasto vztrajajo v svoji zvrsti, a vseeno potujejo in se razvijajo s časom. Kultna, edinstvena, izvirna in avtorska zasedba vseskozi podira meje glasbenih oblik, kar se čuti predvsem na zadnjem albumu Destinations, kjer je JAZOO dosegel lepo ravnovesje. Čutiti je vpliv Archieja Sheepa, Omarja Sose in Esbjörn Svensson Tria. Glasba je pestra in razgibana ter izredno poslušljiva, pri čemer pa ostaja nepredvidljiva in svobodna. Kljub temu da poslušalca vabi v hipnotična stanja, ga s svojo nedorečenostjo vseeno ne spodbuja k otopelosti. Z uporabo neobičajnih harmonij in kompleksnih, polimetričnih ritmov skupina svoje poslušalce vedno znova popelje skozi magijo glasbe. V kreativnost ujet trenutek časa z odmikanjem od dosedanjega dela dokazuje, da ostaja zasedba zvesta sebi.
 

Jazoo
Jazoo FOTO: Arhiv izvajalca
“Jazoo prvenstveno izvira iz Koroške oz. Slovenj Gradca, a danes le še en član stalno živi tam (Matjaž Mlakar), dva (jaz, Danijel Hartman) živiva v Ljubljani, basist Nejc Haberman pa zadnja leta živi in dela v Londonu. Seveda je tu še multi-inštrumentalistka Katja Stare, Kranjčanka, ki pa tudi živi v Ljubljani. Torej smo precej 'raztepeni' po svetu, kar se morda izraža tudi v naši glasbi, ki je eno samo 'brezciljno potovanje'. Zadnja plošča zato nosi naslov: Destinations. 
Na začetku oz. prvih 10 let usvarjanja smo se definirali kot jazz-rock ali fusion-rock (dokler smo imeli v sestavu še kitaro). Po spremembah v zasedbi oz. ko smo ostali brez kitare, pa smo se začeli usmerjati v od eksperimetalno-ambientalnih do etno-progresivnih zvrsti. Ostaja tudi jazz, ampak ne v 'klasični' obliki. Na nas precej vpliva 'severnjaški oz. skandinavski' jazz, ki pa se izraža skozi etno zvrsti različnih prostorov. Tako potem nastane naša glasba, katera pogosto vsebuje sestavljene ritme in/ali poliritmiko. V glavnem, zelo radi eksperimentiramo in hkrati izzivamo – postavimo si sicer neke osnovne okvirje, preko katerih potem radi zbežimo in se kasneje (ponavadi) vrnemo nazaj. Občutek svobode in odstopanje od ustaljenih norm nam pomeni največ. Pravila, ki smo se jih učili v glasbenih šolah, radi kršimo. Na podlagi tega ocenjujem, da smo uporniki, nikoli tudi nismo nehali biti rockerji, čeprav brez kitare v bendu. Namesto tega vsak od nas tu in tam prevzame vlogo 'distorzije', enkrat saksofon, drugič bas, tretjič klaviature, itd. Ta opis našega glasbenega stila je najkrajši možen, hehe…,”
nam je zaupal pianist in klaviaturist Tomaž Pačnik.  
 
Bolj popularni v tujini kot v Sloveniji
Žal se vse prevečkrat zgodi, da so slovenski glasbeniki bolj popularni in cenjeni izven meja naše države kot znotraj nje. In Jazoo so v nekem smislu pravi pojem tega.  “Jazoo je začel svojo pot leta 1996, torej je ravno vstopil v 23. leto delovanja. Rojstni dan označuje naš prvi koncert, ki se je zgodil 12. julija 1996 v domačem Slovenj Gradcu, kjer smo nastopili kot predskupina takratnim KUD Gas. Čeprav ne ravno pogosto, od takrat po Sloveniji redno koncertiramo vsa ta leta. Naša glasbena zvrst ni za množice, a skozi leta smo si ustvarili svoj krog poslušalcev, ki nas redno spremljajo. Gre torej za neke vrste 'butični' band, ki ustreza npr. umetniškim festivalom, klubom in/ali tematskim eventom.
Zadnjih 10 let smo res veliko nastopili tudi v tujini. O popularnosti v tujini je sicer težko govoriti, kajti gre za ogromen trg, ki je zasičen z res odličnimi bendi in glasbeniki, a delček tega prostora smo si vseeno uspeli 'izgrebsti'. Sploh zadnja leta, odkar basist Nejc živi v Londonu. Nismo ga hoteli izgubiti ali zamenjati, niti on ni želel ostati brez nas. Gre pač za 'familijo' kjer veliko vlogo igra prav povezanost med nami. Sicer imamo zdaj precej oteženo logistiko, a to ima tudi svoje prednosti, kot je recimo to, da smo letos že petič imeli klubsko turnejo v Londonu. In ja, lepo je videti, ko na koncert pride nekdo z našo majico, ki jo je na koncertu v Londonu kupil lani ali predlani…”

“Naša glasba je brezmejna, ni omejena na prostor. Je povečini instrumentalna, vokalu ne prepuščamo glavne vloge, ampak ima vlogo inštrumenta. Zato se lahko postavimo na oder kjerkoli na svetu, naš jezik je univerzalen. Je tudi brezčasna, zato lahko igramo katerokoli skladbo iz naših šestih avtorskih albumov in ne le naših 'največjih hitov',” nam je še zaupal Tomaž.
 

Jazoo
Jazoo FOTO: Arhiv izvajalca

Tanka meja med komercialnostjo in nekomercialnostjo

“Nekomercialnim bendom je vedno težko preživeti, zato so 'nekomercialni'. Glede stanja pri nas pa bi verjetno dobil različne odgovore. Jaz osebno se zadnje čase bolj malo ukvarjam s tem stanjem, mogoče je to povezano z neko glasbeno zrelostjo ali mojo starostjo, a jasno je, da sveta sam ne moreš premikati kar tako. Izbrali smo si sistem, ki je v osnovi komercialno usmerjen, torej se tudi od glasbe zahteva, da zadovolji čim širši krog ljudi (in da je tudi finančno vzdržna). Vsak glasbenik se sam odloča, v katero smer bo šel. Jamrati, da je stanje klavrno, je izguba energije. Poznam veliko glasbenikov, ki jamrajo, a hkrati sami nič ne naredijo, da bi se kje pokazali oz. pričakujejo, da bodo takoj zaslužili z glasbo. Čakajo doma v kavču na klic, ki pa ga nikoli ni, ali skoraj nikoli. In potem se pritožujejo nad sceno. Je pač treba težit za špile, druge ni. Poznam tudi veliko vrhunskih glasbenikov, ki so študirali po glasbenih akademijah in konservatorijih po svetu, od Evrope do Amerike, pa zdaj igrajo v bendih pri naših najbolj poznanih pevcih in pevkah. Včasih se mi to zdi škoda in zapravljanje talenta, včasih pa si mislim, da je prav, da tak odličen glasbenik na nek način dviguje nivo pop glasbe pri nas. Čeprav to ni bil razlog, da se je odločil za takšno pot. A ker edino takšna pot pomeni, da si za svoje delo, v katerega učenje si vlagal celo življenje, kolikor toliko primerno plačan, ne obtožujem prav nobenega. Vsak se znajde in se odloča po svoje. Če jaz ne čutim oz. ne morem igrati 'komerciale' in s tem dobro služiti, ne bom zdaj drugih obsojal zaradi tega. Pač ne morem preko sebe in to nisem jaz. In sam sem si kriv za to. Čeprav si tudi sam pogosto privoščim 'izlet v neznano' in sodelujem tudi pri drugih projektih, a kot glavni projekt vedno izpostavim Jazoo. Ta me tudi najbolj definira. 
Da lahko nekomercialen bend 'preživi', mu ne sme biti prvi cilj denar. Niti drugi, niti tretji cilj...za svoj obstoj potrebuje zasedbo z izjemno ljubeznijo do glasbe ter s pozitivnim pogledom na svet in na ljudi in s čim manj šinfanja in pritoževanja nad drugimi. Je pa res, da se je včasih temu res težko upreti.”

Jazoo
Jazoo FOTO: Arhiv izvajalca


 
So za takšno stanje krivi organizatorji koncertov, ki morda bolj gledajo na zaslužek kot kvaliteto? Je odgovorna država? Kaj bi se dalo napraviti za boljše stanje slovenske glasbe?

Težko je kogarkoli kriviti. Če je kdo 'kriv', je to cel sistem. Organizatorje koncertov povečini razumem, saj si tudi ne morejo delati minusa. Še sreča, da ima kdo 'jajca' in se gre organizacijo festivalov in koncertov. Tu je bend povečini še najmanjši strošek. Če upoštevamo vse ostalo, ki mora danes biti urejeno, da se lahko organizira nek koncert (birokracija, papirji za omejitev hrupa, varnostniki, wc-ji, Sazas, IPF, različna druga dovoljenja...) je to res enormni zalogaj. Seveda je v zadnjem času potrebno upoštevati še najem šotora, če ne želiš tvegati odpovedi dogodka zaradi nevihte in s tem izpad dohodka in/ali verodostojnosti (kot dober organizator). Seveda se potem vedno 'cenka' pri honorarju za bend oz. izvajalca, ker tu se lahko 'cenka'. Ne moreš se 'cenkati' s Sazasom ali birokrati na upravnih enotah. In na žalost tu izvajalci največkrat popustimo, ker tako zelo radi igramo. In zato gremo tudi pod ceno, s katero se v resnici vrednotimo. Torej smo v tem sistemu krivi tudi mi, izvajalci.

In popularen oz. slaven bend za organizatorja predstavlja najmanjše tveganje. A gre pri tem za zanemarjanje kvalitete, ali ne, je spet stvar posameznika in njegove percepcije, kaj kvaliteta sploh je. Za nekoga predstavlja nek bend hudo kvaliteto in merilo za kvaliteto večini predstavlja podatek, koliko ljudi pride na koncert tega benda, ne glasba sama. Z glasbo se povečini ne obremenjujejo. Za veliko ljudi je kvalitetna glasba to, da je na dogodku čim več ljudi, več tisoč ljudi, med njimi cel kup prijateljev, čimveč golote na odru in seveda dovolj šankov. To vse skupaj je 'kvalitetna' glasba za velik odstotek ljudi. Ne obsojam jih, le malo žalostno se mi zdi. Na nek način jih razumem. Po vsem stresu, ki nam ga narekuje sistem, ne moreš pričakovati od ljudi, da bodo mirno sedeli in poslušali nek zatežen jazz...ljudje rabijo sprostitev in mnogi glasbeniki se tega zavedajo in ljudem to sprostitev tudi dajo.
Zaradi tega težko 'krivim' tako ene (organizatorje), kot druge (publiko) ali tretje (izvajalce). Če pa že, pa vsi nosimo del 'krivde'. Stvar je pač povezana, vsi smo na istem čolnu.


Je pa res, da lahko pokažem s prstom na državo oz. na javne finance. Ampak to je stvar daljše debate. Vseeno na kratko povem, da če bi samo 10% denarja, ki se v Sloveniji meče skozi okno za potrebe in pohlep politike, uradnikov, mnogih nepotrebnih, da ne rečem propadlih investicij in še za marsikaj nesmiselnega...namenili kulturi oz. umetnosti, bi bili redka izjema v svetu in mislim, da tudi zaradi tega vsi dosti bolj prepoznavni. Verjamem, da bi to bil bolj uspešen PR za državo, kot (draga) prisotnost na mnogih turističnih sejmih po svetu.
A kaj bi se potem lahko zgodilo? To, kar se že zdaj dogaja: če kakšen umetnik prejme denar od Ministrstva za kulturo, je pogosto deležen očitkov, da živi na račun javne pipice. 'Na moj/naš račun se gre umetnost, ki je nihče ne razume!' Ne daj bože, da še kdo z umetnostjo provocira, kot je npr. tista nosečnica z razrezano zastavo...linčali bi jo najraje! Vsi so videli samo skrunjenje državnega simbola, nihče ni bil pripravljen niti poslušati drugih interpretacij njene provokacije...
A nihče se ne vpraša, zakaj so skoraj vsi športniki zaposleni v naši vojski, pa večina od teh ne hodi tja v službo. Da ne bo pomote, popolnoma nič nimam proti športnikom – nasprotno, obožujem jih in ponosen sem nanje! Tudi oni so za svoje vrhunske rezultate vso svoje otroštvo in mladost in vse popoldneve garali in se posvetili treningom. Kot glasbeniki vadbi inštrumenta. In ko za zmago na tekmi kdo prejme denarno nagrado, spet ni prav...spet je zaslužil preveč...in ko npr. jaz zahtevam 100 €, da grem igrat za eno uro nekam, je to spet preveč...najboljše so pa tiste 'cvetke': 'jaz v dveh dneh šihta ne zaslužim toliko, kot on v eni uri, pa še fajn se ima na odru'...pa daaaj...kupi si 5 platojev poceni piva za ta denar in se ga zatolči doma, bo več koristi za družbo...(ups, malo me je zaneslo...saj pravim, včasih se je temu šinfanju težko upreti...).
No, in tako smo spet tam, ko nikoli ni nič prav! Slovenci smo res eno čudno pleme.
Tudi Jazoo je že koristil javni denar (razpisi), seveda. Naši honorarji so mizerni, naš prispevek h glasbi oz. umetnosti pa morda le ne toliko mizeren, kot se mnogim zdi. To potrjuje tudi kakšna nagrada, tu pa tam. Nazadnje Bernekerjeva nagrada, ki smo jo prejeli za prispevek k umetnosti. Sicer pa nam tudi država ni namenila veliko več, kot mizerno podporo, da ne bo prevelikih skrbi okrog tega. Kar pa smo dobili, smo vedno s hvaležnostjo sprejeli in pametno izkoristili – ne zase, ampak za delovanje benda, seveda.
In zato smo hvaležni tudi za to podporo, ko/če jo dobimo in upam, da jo bomo še kdaj.
Na koncu bom dal za primer Norveško – pri njih imajo fond, iz katerega lahko glasbeniki črpajo sredstva za turneje po svetu, vlada jih podpira, prav tako javnost. Verjetno imajo še kakšen fond za druge namene, a če bi recimo naša država kulturi namenila tistih 10% denarja, ki sem ga prej omenjal, bi pod Alpami, nad Alpami, vzhodno in zahodno od Alp, skratka povsod po svetu, imeli zelo znane glasbene slovenske  'b(r)ande'.
In potem se spet najde tista 'cvetka': Ja, pa pojdi gor in tam špilaj, ne vem, zakaj si še tu...'
Hja, to potem ni več smešno, ampak postaja že malo žalostno...
Aja, pozabil sem omeniti medije, ki seveda tudi pomembno vplivajo na glasbeni okus poslušalcev.
To me pa res pogosto malo znervira, priznam. Tukaj je še res ogromno prostora za izboljšanje stanja glasbe na sploh, ne samo slovenske. Čeprav tudi radijske postaje razumem – morajo preživeti in se tržiti. Če folk ne posluša radia, ni naročnikov oglasov in ni denarja. Torej je treba spet iskati tisto tanko linijo med kvaliteto in pričakovanjem oz. potrebami poslušalcem (po sprostitvi). Vseeno pa me moti vso to instant jajcanje in smetenje, v nekaterih medijih je tega absolutno preveč. Tu mislim na stalno prisotnost nekaterih so called 'zvezdnikov' in drugih starlet, ki z glasbo nimajo nobene zveze, pojavljajo pa se rubriki 'Glasba', namesto v 'Rumeno' ali 'Erotika'.
No, to da smo Jazoo dobili mesto v vašem mediju, me malo pomirja in navdaja z upanjem.

Jazoo
Jazoo FOTO: Arhiv izvajalca

 

In za konec, kakšni so vaši načrti za prihodnost?

"Ravno julija, ko smo v Londonu praznovali naš 22. rojstni dan, sem izrazil željo po tem, da bi lahko zopet šli v studio, pa so se ostali člani malo uprli, da bi raje zdaj več igrali in šli snemat eno sezono kasneje. Po svoje jih razumem, saj bi tudi jaz rad več igral. Bom še razmislil, če se mi splača trmarit pri mojih željah, ali pa me bodo morda le prepričali, da raje še malo počakajmo z novim albumom. Naša playlista je že zdaj zelo obsežna, to je res. Morda bi lahko ponovno oživili kakšno od preteklih skladb.
Je pa še ena ideja, ki mi brodi po glavi že nekaj časa, in sicer enkraten projekt z big-bandom. Predvsem na prvih dveh albumih imamo nekaj odličnih in primernih komadov za tak sestav. To bi res bilo nekaj izjemnega. Žal še nisem začel aktivnosti v to smer, niti ni enostavno najti dirigenta, ki bi se lotil takšnega projekta. Bi moral biti en podoben entuziast in čudak, kot smo mi. No, morda se pa to vseeno uresniči, bomo videli.
Vsekakor pa mislim, da nehali še ne bomo kar tako, saj smo še mlad bend!”

Diskografija

ON TIME Membrane Records, 2002

RETRO FUTURE Membrane Records, 2005

DETACHED Membrane Records, 2008

ARE YOU STILL THERE? Celinka Records, 2011

BACK FROM REALITY Celinka Records, 2013

DESTINATIONS Celinka Records, 2016

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Bi želeli predstaviti svoj band, ali se predstaviti kot solist/ka? Pišite nam na email in nam pošjite kratko biografijo.

 

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 479