Zakaj so vse skladbe dolge okoli tri minute?

Za odgovor na prvo vprašanje se je treba vrniti v čase, ko je bil glavni nosilec zvoka fonograf oz. gramofonska plošča. Ta sta postavila mejo pri dobrih treh minutah, kar je še danes povprečna dolžina skladb, ki se vrtijo po radiu. Čeprav takšnega nosilca zvoka ne uporabljamo več, se je dolžina ohranila vse do danes.

Če ste mislili, da gre za kakšno psihološko oceno, kako dolgo je poslušalec zmožen obdržati pozornost, vas moramo razočarati. Razlog je namreč tehnične narave – vsaj zgodovinsko gledano. Na začetku prejšnjega stoletja so se pesmi snemale na gramofonske plošče, ki so se vrtele z 78 vrtljaji na minuto. Na voljo sta bili dve velikost. Na desetinčne vinilke so lahko "stlačiti" od tri do pet minut glasbe. Bile so tudi večje ''vinilke'', na katere so lahko posneli nekoliko daljše skladbe, a pri daljših so bili utori na plošči tako nagneteni, da je bila kvaliteta posnetka precej slabša. Glasbeniki so morali zaradi kvalitete upoštevati tehnološke omejitve in pisati kratke skladbe, če so želeli izdati singel, ki bi ga vrtele radijske postaje. Družba se je na to navadila in daljše skladbe svojčas sploh niso prišle skozi radijsko sito oz. jim je to uspelo zelo redko. Tak primer je skladba ''You've Lost That Lovin' Feelin'" skupine The Righteous Brothers, ki je dolga tri minute in 45 sekund. Ker je niso bili pripravljeni krajšati, so na ovitek napisali, da je dolga tri minute in pet sekund. In postala je megahit. Radii danes tega pravila ne vsiljujejo več, glasbeniki pa se kljub drugačnim nosilcem zvoka še vedno držijo dolžine, čeravno je skladba Boba Dylana iz leta 1965 ''Like a Rolling Stone'' dokaz, da je lahko tudi daljša skladba uspešnica. Medtem ko Dylan ni zares spremenil pravil v pop glasbi, so se rock skupine začele umikati od singlov ali pa so jih rezale. Ste vedeli, da ni skladba Stairway to Heaven skupine Led Zeppelin nikoli izšla kot singel in je niso predvajali po radiu? Poslušali ste jo lahko samo, če ste kupil album.

O dolžini skladb je leta 1974 v skladbi ''The Entertainer'' pel Billy Joel. V njej govori o pasteh glasbene industrije, pa tudi o tem, da morajo biti pesmi dolge približno tri minute in pet sekund, če želimo, da postanejo uspešnice. "It was a beautiful song / But it ran too long / If you're gonna have a hit / You gotta make it fit / So they cut it down to 3:05."

V zadnjih letih povprečna dolžina uspešnic pada. Povprečna skladba na Spotifyu je dolga tri minute in 17 sekund, kar je dve več kot leta 1930. Zakaj postajajo skladbe krajše? Danes je našo pozornost težje pritegniti kot kadar koli prej in radio ni več na vrhu seznama, ko gre za poslušanje glasbe. V zadnji letih so se skladbe skrajšale za več kot 20 sekund, kar je posledica novih navad in stvari, ki zahtevajo našo pozornost. Skladba naj bi imela samo približno pet sekund časa, da nas prepriča. Glasbeniki so tako izpustili dolge uvode, skladba pa tudi hitreje izzveni.

Še en pomemben podatek, zakaj skladbe postajajo krajše: platforme za poslušanje pretočne skladbe, ki danes ustvarjajo večino prihodkov glasbene industrije, glasbenikom ne plačajo glede na dolžino skladbe, ampak glede na to, kolikokrat jo je poslušal uporabnik. In večkrat jo posluša, več bo glasbenik zaslužil. Nekoč je dolžino skladb omejevala tehnologija, danes pa jo denar.