Tega o pokojnem Jasminu Stavrosu niste vedeli

Jasmin Stavros, ki se je podpisal pod številne nepozabne uspešnice, kot sta 'Umoran sam' in 'Hladno', je izgubil bitko s kostnim rakom, za katerim je bolehal zadnje mesece svojega življenja. Že pred tem je njegovo življenje viselo na nitki, potem ko je bil pred leti na Hvaru udeležen v hudi prometni nesreči in jo komaj preživel, za spomin pa dobil več kot 60 šivov na glavi. Prestal je več operacij na nosu in ustnici, zdravniki pa so se čudili njegovemu preživetju, potem ko je imel, kot je sam dejal, razmrcvarjeno glavo.

Hrvaški glasbenik, ki mu je bilo v resnici ime Milo Vasić, se je rodil v glasbeno družino in končal glasbeno šolo za klavir in kontrabas, onkraj luže pa študiral bobne in postal studijski bobnar ter bil svojčas eden najbolj iskanih bobnarjev v Jugoslaviji. V HNK je igral klasično glasbo, v popularne vode pa je zaplaval zaradi denarja. Veliko albumov je posnel v Ljubljani v Hali Tivoli pri Acu Razborniku.

Za seboj je pustil ženo Žarko, ki mu je rodila sina Mila in Krešmira, bil pa je tudi dedek vnuku Milu. Njegova prva ljubezen je bil jazz, a je hitro ugotovil, da od tega žanra ne bo mogel živeti in bo moral igrati komercialno glasbo, zato je postal pevec, potem ko ga je v to prepričal Rajko Dujmić, ki mu je tudi dal estradno ime Jasmin Stavros. Njegov prvi komad je bil 'E moj Rajko', prve pesmi pa sta mu napisala Dujmić in Stevo Cvikić. Žarka ni bila na nobenem njegovem koncertu in ga nikoli ni videla nastopati. Ko sta se spoznala, Jasmin še ni bil pevec, ampak glasbenik v skupini More. Kljub temu, da je bilo okoli njega vedno veliko deklet, žena, s katero je bil do poroke spolno vzdržen, ni bila nikoli ljubosumna. Drug drugemu sta zaupala, tudi zaradi močne vere. ''V mojih časi kristjan, ki je živel po evangeliju, pred poroko ni spal s svojo izbranko. Tako je bilo tudi pri nama. Pred poroko tako ni bilo nič. Nisva vedela, kaj naju čaka, lahko sva zgolj in samo verjela.'' Vrsto let se je boril z odvisnostjo. ''Padel sem v slabo družbo, a takrat se tega sploh nisem zavedal. Ni šlo za velike razvade. Vse sem preizkusil iz radovednosti, a nisem rabil bolnišnic ali komun, da bi se ozdravil od odvisnosti,'' je pred časom dejal za Svobodno Dalmacijo.

Stavros je zadnja leta živela na vasi približno 30 kilometrov proč od Zagreba in užival v zdravem in mirnem življenju. Pred več kot desetletjem se je odpovedal alkoholu – priznal je, da je spil za dva olimpijska bazena vina – in začel jesti zdravo ter se veliko gibati. ''Prihajam iz Dalmacije. Pri nas je običaj, da se po vsakem kosilu pije vino. A mi nimamo mere. Nimamo kulture, kakršno imajo recimo Francozi in drugi Evropejci,'' je priznal pred skoraj desetletjem in potem ko je šel po poti misionarskega puščavnika. Dolgo se je obremenjeval s tem, da ljudje pijejo in kadijo na njegovih nastopih ter da zato služi vražji denar, pomiril pa ga je šele duhovnik, ki mu je dejal, da to ni njegov problem.