Ženska, ki je ljubezen čutila močneje kot kdorkoli drug

Piafino življenje je zaznamovala že njena prva resna zveza, z Louisom Dupontom, moškim iz pariškega podzemlja. Z njim je imela hčerko Marcelle, ki pa je umrla stara komaj dve leti. Ta izguba jo je zaznamovala za vse življenje. Kot poroča The Independent, je bila smrt otroka eden ključnih trenutkov, ki so v Edith Piaf zasadili globoko bolečino, iz katere je kasneje črpala čustveno moč za svoje najbolj pretresljive pesmi.

Po drugi svetovni vojni je Piaf spoznala mladega, še neznanega pevca Yvesa Montanda. Sprva mu je pomagala pri karieri, ga učila nastopanja in odpirala vrata velikih odrov, nato pa se je med njima vnela ljubezen.

Kot navajajo francoski in tuji biografski viri, je prav v tem obdobju nastala pesem La Vie en Rose (Življenje skozi rožnata očala), ena najbolj prepoznavnih ljubezenskih skladb vseh časov. Čeprav zveza ni trajala dolgo, je pustila neizbrisen pečat v njeni glasbi.

Med potovanji po Grčiji je Piaf spoznala igralca Dimitrisa Horna. Njuna zgodba ni bila dolga, a je bila izjemno intenzivna. Ohranila so se pisma, v katerih mu Piaf piše, da bi se zanj odpovedala vsemu. Kot poroča The Greek Herald, je šlo za strastno ljubezen, ki pa se ni nikoli zares razvila.

Če bi morali izbrati enega moškega, ki je Edith Piaf resnično zaznamoval, bi bil to Marcel Cerdan. Svetovni boksarski prvak in karizmatičen moški, ki je Piaf očaral v trenutku, ko sta se spoznala leta 1947. Njuna zveza je bila strastna in javna, čeprav je bil Cerdan poročen in oče treh otrok.

Njuna zveza se je končala tragično leta 1949, ko je Cerdan umrl v letalski nesreči, ko je potoval k njej v New York. Kot piše Britannica, je Piaf novico prejela tik pred nastopom in se kasneje večkrat zlomila od bolečine. Iz te tragedije se je rodila pesem Hymne à l'amour (Himna ljubezni), ena najbolj čustveno nabitih skladb v njeni karieri.

Po Cerdanovi smrti je Piaf skušala zapolniti praznino. Zapletla se je v razmerje s francoskim kolesarskim šampionom Louisom Gerardinom. Njuna romanca je bila strastna, a nestabilna. V pismih, ki jih navaja The Independent, Piaf priznava, da bi se zanj želela spremeniti, a se hkrati zaveda, da sama sebi pogosto stoji na poti. To je bil odnos, ki je razkril njen notranji boj med željo po ljubezni in samouničevalnimi vzorci.

Piaf se je poročila dvakrat. Leta 1952 z francoskim pevcem Jacquesom Pillsom, a zakon ni zdržal več kot tri leta. Desetletje pozneje se je poročila še z Theom Sarapom, mlajšim grškim pevcem in frizerjem. Kot navaja Biography.com, je bil to njen zadnji poskus, da bi našla mir. Umrla je leto po poroki, izčrpana od bolezni, odvisnosti in življenja, ki ga je živela brez zadržkov.

Ljubezni Edith Piaf ni mogoče ločiti od njene glasbe. Pesmi, kot sta La Vie en Rose in Non, je ne regrette rien, niso zgolj skladbe, temveč so njena življenjska izpoved. Pela je o tem, kar je poznala: o strasti, izgubi, predanosti in bolečini.

Edith Piaf je bila več kot pevka. Bila je ženska, ki je ljubila preveč, premočno in prepogosto brez zavor. A prav zato njen glas še danes zareže naravnost v srce.

Vir: The Independent, Biography.com, Britannica, The Greek Herald