Legendarna skladba skupine Pepel in kri Dan ljubezni je po petih desetletjih dobila novo, nostalgično in filmsko priredbo v ritmu angleškega valčka. Priredbo je ustvaril Bernard Hrušovar, sin Tadeja Hrušovarja in Ditke Haberl, interpretirala pa jo je Nana Milčinski. Ježkova vnukinja pesem zapoje tudi v novem slovenskem filmu Belo se pere na devetdeset, ki kmalu prihaja v kinematografe.
Pesem, ki smo jo leta 1975 lahko slišali tudi na Evroviziji, je pol stoletja pozneje na novo zaživela – kot del čustveno ključnega prizora v filmu po istoimenskem romanu Bronje Žakelj. Knjiga, nagrajena s kresnikom, je najbolj prodajano delo založbe Beletrina s 22 tisoč prodanimi izvodi, prevedena pa je v osem jezikov. Režiser Marko Naberšnik in producent Aleš Pavlin sta zgodbo prvič prebrala pred sedmimi leti in ju je nemudoma nagovorila.
Film je nastal v koprodukciji Slovenije, Italije, Hrvaške, Srbije, Črne gore in Severne Makedonije. Konec avgusta je doživel svetovno premiero na Sarajevskem filmskem festivalu, kjer je prejel tudi nagrado občinstva. V knjigarnah je že na voljo posebna filmska izdaja romana, obogatena s fotografijami s snemanja.
Čustveni vrhunec filma v ritmu valčka
Filmska različica pesmi Dan ljubezni je ustvarjena posebej za enega najbolj ganljivih prizorov v zgodbi:
"V romanu in filmu je en zelo poseben prizor, Bronjina valeta, na katero pride tudi Bronjina mami, kljub temu da je njena bolezen že zelo napredovala. Čez en teden se namreč za vedno poslovi. Ta prizor smo želeli podkrepiti z glasbo, ki bi dodala še dodatno čustveno dimenzijo," pravi režiser Marko Naberšnik.
O priredbi doda še: "Bernard nas je zelo presenetil, ob prvi predstavitvi skladbe smo ostali brez besed, ker je res izjemna in tako drugačna. Nana jo je s svojim glasom čudovito interpretirala."
Producent Aleš Pavlin poudarja, da gre za izjemno ambiciozen projekt z izrazito čustveno zasnovo:
"Sam ob filmih še posebej uživam, če so v njih songi, skladbe. V filmu imamo sedem velikih pesmi iz različnih obdobij. Dan ljubezni je seveda kraljica vseh, ker se v filmu pojavi v enem od najbolj emotivnih trenutkov. Gre za enega od zadnjih dni, ki jih Bronja preživi s svojo mami, ki komaj zmore priti na valeto, nato pa se v tem trenutku zgodi ta čudoviti angleški valček. Igrali smo na čustva in mislim, da nam je to res dobro uspelo."
Ob tem izpostavi tudi simboliko družinske dediščine: "Priredba skladbe je tudi družinska zapuščina, sploh v luči sinove priredbe očetove skladbe."
Ustvarjanje, ki je povezalo tri generacije
Skladatelj Bernard Hrušovar je priredbo pripravil hitro in intuitivno:
"Bilo je zelo enostavno, skorajda v sekundi. Ko imaš nek namen in cilj, vidiš kader in potem lahko to narediš zelo hitro. Ko sem slišal zgodbo, sem bil takoj odločen. Pesem v podobi mojega očeta je narodna himna, ljudje se ob njej objemajo in pojejo, v filmu pa gre za intimen trenutek. Gre za drugačno zgodbo, zgodbo treh ljudi, ob njih pa govori angel, o upanju."
Nana Milčinski se je projektu pridružila proti koncu ustvarjalnega procesa:
"Bernard je imel hitro zelo jasno idejo, kaj v priredbi želi; dal mi je jasne usmeritve. Jaz sem človek čustev, ne razmišljam tako natančno, Bernard pa je točno vedel, kako naj vstopam, kako dolg naj bo vsak ton ... V teh okvirih sem iskala svojo svobodo. Če daš umetniku stroge omejitve, mu hkrati daš svobodo, da se razširi."
Snemanje je bilo čustveno nabito: "Je bilo tehnično, ampak hkrati čustveno; na dnevu snemanja so vsi jokali, tudi kamermani," pove Nana Milčinski in razkrije, da sta z Bernardom skladbo posnela kar v dnevni sobi. Ta pristop je vplival na ton in izraz: "Res je delovalo, ker so te 'napake' omogočile, da se je skladba popolnoma zlila s sliko," dodaja Marko Naberšnik.
Povzeto po 24ur.com.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV