Vid in Domen Valič: Junij, julij, avgust – babe pr' mir' pust'. September, oktober – je spet dobr'

Koliko časa je nastajal scenarij za vajin sitcom? Za kakšno vrsto humorja gre?

Domen: V želji in glavi nekaj let, napisan pa je bil v štirih mesecih. Predvsem sva želela pisati o moško-ženskih odnosih. Najino vodilo ob pisanju je bilo »happy-sexy-funny«, to pomeni, da sva želela pisati serijo, ki bo ljudi različnih starosti in zanimanj povezala v dobrem počutju, ti pa se bodo ob gledanju sprostili. 
Vid: Po najinem mnenju gre za dober humor. (smeh) Nekako smo s soscenaristoma Jušem Milčinskim in Urško Mlakar poskušali v serijo vključiti čim več različnih stilov humorja in različnih šal za vse okuse.

To je prvič, da sta bila skupaj pred kamero (če odmislimo šov Slovenija ima talent). Kako je bilo delati z bratom?

Domen: Dobro, domače. 
Vid: Ja, to je najboljši opis. Glede na to, da sva mirno in brez pravih zapletov živela skupaj približno 32 let, je bilo skupno delo kot sprehod po parku.

Pa sicer? Kako je bilo v resnici videti vajino 'cimrovanje'? Kaj vama je šlo takrat pri drugem najbolj na živce?

Domen: Ene take stvari ni, prisežem na Trumpa. Bilo je popolno, kot da bi gospod Jin Jang objemal gospoda Zena. Čisto zares, na koncu sva se sporazumevala samo še telepatsko, ker za besede ni bilo potrebe, in ves čas je dišalo po breskvah in kardamomu, namesto vode sta se iz pip cedila med in mleko in bila sva v tretjem nadstropju nebes.
Vid: Hahaha, ja, pa še res sva živela v tretjem nadstropju.

Torej sta se dobro razumela?

Vid: Seveda, drugače ne bi toliko časa 'cimrovala'. Vedno sva se znala dogovarjati, se tudi skregati, a se vedno pogovoriti in pobotati, ko sta se glavi ohladili.
Domen: Bratsko in 'cimrsko' na kvadrat, z vsem dobrim in slabim. (smeh)

Kdo od vaju je bil sicer v preteklosti spretnejši z dekleti?

Domen: Ni cilj ravno to, da si nespreten, ker jih potem več spoznaš?
Vid: Se pravi, da je odgovor na to vprašanje: jaz!

Kakšni si bili vajini osvajalski prijemi nekoč in kako so se razlikovali od današnjih?

Domen: O Jezus, nikoli nisem imel nekih prijemov. Osvajanje sem vedno razumel kot to, da se zabavaš s to osebo tukaj in zdaj, pa naj gre za pogovor, ples, ali pingpong, sej ni važno. Važno je, da se imamo 'fajn'.
Vid: Jaz imam pri osvajanju eno pravilo, ki sem se ga naučil na težji način. Če si v baru ali klubu, na festivalu, koncertu itd. in poskušaš osvajati ženske, vedno počakaš, da se vsaj trikrat spogleda s tabo. Če boš šel na vrat na nos do prve, ki ti bo všeč, boš v večini primerov 'izvisel'.

Sta imela kdaj zlomljeno srce? Kako sta prebolela propadlo zvezo?

Vid: Seveda, že večkrat. Jaz sem se takoj po razhodu vedno poskušal čim bolj zaposliti. Se pravi: kakor hitro so mi misli ušle k bivši, sem jih racionalno ustavil in začel razmišljati o svojem delu. To sem počel, dokler se ni glava ohladila in sem se lažje soočal s svojimi čustvi.
Domen: Počasi, pri meni gre to zelo počasi. Par let se menjavajo vse te klasične faze užaljenosti, prizadetosti, ljubosumja, zanikanja in potlačitve, šele na koncu se sprijazniš s tem in si lahko rečeš: "Eh, klinc." To je res bedno obdobje v življenju.

Kako gledata na sodobne načine iskanja partnerja ala Tinder? Bi si sama poiskala žensko s pomočjo aplikacije za zmenkarije?

Domen: Nič napačnega ne vidim v tem, da se ljudje spoznajo po spletu. Najin skupni prijatelj je svojo zdajšnjo ženo, s katero ima otroka, na začetku tisočletja spoznal po IRC-u. The best! Če si prijeten in misliš lepe misli, si tak na spletu in v resničnosti in vsi si želimo družbe takih ljudi.
Vid: Se popolnoma strinjam. Edino, kar mi gre na živce pri Tinderju, je odnos nekaterih ljudi, ki ga uporabljajo, a se obnašajo, kot da je nekaj brezzveznega ali celo slabega oz. patetičnega, da na tak način spoznavaš nove ljudi. To se mi zdi res butasto.

Kaj je najboljši ljubezenski nasvet, ki sta ga dobila v življenju?

Vid: Najboljši nasvet je še vedno: spoštuj dekleta oz. ženske in se spoštljivo tudi obnašaj do njih. In drugi nasvet je: če čutiš, da boš končal, preden se je vse skupaj dobro začelo, začni v glavi računati enačbe, medtem ko se močno grizeš v prst, in konec boš preložil na nek normalen čas. (smeh)
Domen: Moj sosed mi je genialno svetoval o iskanju prave ljubezni: "Junij, julij, avgust – babe pr' mir' pust'. September, oktober – je spet dobr'."  Jaz v to verjamem, pa pika.

Ljudje se najbolj bojimo zavrnitve, zato marsikdo niti ne upa ogovoriti svoje simpatije. Sta imela kdaj tudi sama takšne težave?

Vid: Seveda, no. Moraš biti pa res hladen kot 'špricar', da se ti to ne zgodi … No, ali pa psihopat. (smeh)
Domen: Eee ... Ja. Do 19. leta stalno! Strah, bolečina v želodcu, rdeča lica, tišči te lulat, smrdiš samemu sebi, čutiš mrzel pot po zatilju, medtem ko se pogovarjaš, ampak sploh ne veš, o čem se pogovarjaš, ker si zaradi živcev na pol gluh ... Ah, stari dobri časi.

Kaj vaju najbolj plaši pri ženskah?

Domen: Kaj naju NE plaši?! Sej nikoli ne veš, al boš storil prav ali boš 'zamočil'. Ko misliš, da bo 'popenila', te samo zaljubljeno gleda, ko misliš, da boš dobil pohvalo, dobiš tišino in mrzel pogled – saj ne znaš zmagati. 
Vid: Tukaj pa kar zase govori. Mene prav nič ne plaši pri ženskah. Zdijo se mi preveč dišeče in mehke in puhaste, da bi bile strašljive. No, razen če so malo 'usekane' oz. kar nore. Potem pa vsa ta mehkoba in puh izgineta in takrat nočem biti več v istem prostoru. Ampak na srečo se mi to še ni zgodilo z nobeno punco, s katero sem bil.

Kaj sicer sama najbolj cenita pri ženskah? Kaj vaju na njih najbolj privlači oz. kako je za vaju videti popolna ženska?

Vid: Samozavest, smisel za humor, radovednost, samoironija, skromnost, ambicioznost, zmožnost kritičnega razmišljanja, vranje črni lasje, polne ustnice, atletska postava in močan apetit po raziskovanju življenja. Ob taki se topim.
Domen: Samozavest in skromnost se mi zdita najbolj seksi.

Katere humoristične serije so vaju do zdaj najbolj nasmejale in kaj je tisto, kar vaju pri njih prepriča? Vama je katera služila kot navdih pri nastajanju lastne serije?

Vid: Mislim, da sva gledala skoraj vse ameriške in angleške sitcom serije, in to že od najstniških let naprej, zato sva tudi svojo serijo poskušala približati vsemu, kar sva s takim veseljem gledala. 
Domen: Navdiha je bilo veliko, od estetike in scenarija do produkcije in načina igre – ampak hitro ugotoviš, da zaradi poteka snemanja, predprodukcije in produkcije pri nas nima smisla, da bi se zgledoval po tujih serijah, ker jim v teh aspektih ne sežemo do kolen. Zato se nama je zdelo pomembno predvsem to, kako je napisan scenarij, in njegov prenos 'na film'. Tukaj sva bila samostojna in sva lahko sledila svoji viziji. Vse ostalo je delo drugih, ki so sodelovali zraven – na to pa nisva imela vpliva. In tudi naju zelo zanima, kako so izpeljali ta projekt.

Več o seriji Vse punce mojga brata si lahko preberete TU.