Viktor Zelj obvlada več jezikov: Francoščina mu je povzročila največ težav
Lovec Viktor Zelj je že od otroštva odraščal v okolju, v katerem so imeli jeziki pomembno vlogo. Njegova starša sta namreč oba študirala na filozofski fakulteti, zato mu zanimanje za jezike ni bilo tuje. Odraščal je v Srbiji, po preselitvi v Slovenijo pa se je naučil še slovenščine. Angleščina ga je spremljala skozi šolo, glasbo in risanke.
Pozneje je svoje znanje razširil še na francoščino, italijanščino in španščino. Med njimi mu je najbližja prav španščina, ki jo uporablja tudi v vsakdanjem življenju. Italijanščina ji tesno sledi, francoščino pa priznava nekoliko zanemarjati.
Prav francoščina mu je povzročila največ preglavic: "Definitivno francoščina. To je, če se mene vpraša, je izjemno zahteven jezik za naučiti se," je povedal v pogovoru.
Kot največje izzive je izpostavil drugačno slovnico, zahtevno izgovorjavo in besedišče. Kljub temu mu je francoščina zelo všeč.
Njegova metoda učenja jezikov: Treba se je potopiti v jezik
Kako se torej lotiti učenja novega jezika? Viktorjev pristop je precej preprost. Namesto da bi se zanašal samo na učbenike in učenje slovničnih pravil, si prizadeva, da bi bil z izbranim jezikom čim več v stiku - tuji jezik mora postati del vsakdanjika. Poslušanje glasbe, podkastov, branje knjig in spremljanje tujejezičnih vsebin na družbenih omrežjih so po njegovem mnenju dobri načini, da ohranjamo stik z jezikom.
"Da se prisiliš, da vsak dan nekaj novega, se naučiš, da ne izgubiš stik s tem jezikom," je poudaril.
Opozoril je tudi na nekaj, kar marsikdo izkusi pri učenju tujega jezika: znanje lahko hitro začne pešati, če ga ne uporabljamo.

Kako se začeti učiti tujega jezika?
Za učenje tujega jezika ni nikoli prepozno. Tudi odrasli se lahko uspešno naučijo novega jezika, čeprav imajo pogosto manj prostega časa in drugačne obveznosti kot otroci ali študenti.
Pomembno je, da si na začetku postavimo dosegljive cilje. Namesto želje, da bi v nekaj mesecih govorili popolnoma tekoče, si lahko zastavimo preprostejše naloge: predstaviti se, naročiti hrano, vprašati za pot ali razumeti kratek pogovor.
Svet Evrope v okviru Skupnega evropskega jezikovnega okvira znanje razvršča na šest osnovnih ravni, od A1 do C2. Takšna razdelitev omogoča, da spremljamo napredek in si postavljamo cilje, ki ustrezajo našemu trenutnemu znanju.
Pri učenju je posebej koristno naslednje:
Vsak dan namenite nekaj časa jeziku. Tudi petnajst ali dvajset minut poslušanja, branja ali ponavljanja je boljša navada kot večurno učenje samo enkrat na teden.
Učite se besed, ki jih dejansko potrebujete. Če radi potujete, začnite z izrazi za hotel, restavracijo, prevoz in sporazumevanje.
Poslušajte glasbo in podkaste. Tako se postopoma navadite na izgovorjavo, hitrost govora in naravni ritem jezika.
Glejte filme in serije v tujem jeziku. Sprva si pomagajte s podnapisi, pozneje pa jih poskusite postopoma opuščati.
Govorite, tudi če delate napake. Pogovor z učiteljem, prijateljem ali naravnim govorcem je pomemben del učenja.
Ponavljajte naučeno. Nove besede in slovnične strukture utrjujte v časovnih presledkih, ne samo takoj po prvem učenju.
Da redno ponavljanje res pomaga, potrjuje tudi metaanaliza, objavljena v znanstveni reviji Language Learning. Raziskovalci so analizirali 48 poskusov s skupno 3411 udeleženci in ugotovili, da ima razporejeno ponavljanje srednje do velik pozitiven učinek na učenje drugega jezika. To pomeni, da je koristno snov večkrat ponoviti v različnih časovnih presledkih, namesto da bi se vsega poskušali naučiti naenkrat.

Zakaj so potovanja eden najboljših načinov za učenje jezika?
Viktor meni, da lahko pri učenju veliko pomagajo tudi potovanja. Še posebej koristno je daljše bivanje v državi, kjer se govori jezik, ki se ga učimo.
"To je najboljši način, da se naučiš jezika, ker potem si prisiljen dejansko biti obkrožen z njim vsak dan," je pojasnil.
Kot primer je navedel študijsko izmenjavo Erasmus. Če se Slovenec odpravi v München in tam vsakodnevno uporablja nemščino, ima veliko več priložnosti za praktično sporazumevanje kot pri učenju samo doma.
Pri tem je pomembno, da se ne zatekamo vedno k angleščini, kadar naletimo na težavo. Prav poskusi sporazumevanja v lokalnem jeziku so lahko dragocena učna izkušnja.
Geografija ga navdušuje že od otroštva: Pri petih letih je poznal glavna mesta sveta
Viktorjeva radovednost pa se ne konča pri jezikih. Velika ljubezen njegovega življenja je tudi geografija, ki ga spremlja že od zgodnjega otroštva.
Za to je zaslužen predvsem njegov oče. Ta je imel kot otrok album, v katerem je zbiral nalepke z zastavami različnih držav. Ob vsaki zastavi so bili zapisani tudi osnovni podatki, kot so glavno mesto, število prebivalcev in jeziki, ki jih govorijo v posamezni državi.
Album je Viktorja tako prevzel, da ga je pogosto prelistaval in si zapomnil številne podatke. "Meni je to kot otroku bilo zelo zanimivo listati skozi ta album in sem ga zelo pogosto imel v rokah in ga bral," se spominja.
Oče mu je pozneje podaril tudi atlas, ki ga je z veseljem raziskoval. Tudi danes rad preučuje zemljevide, odkriva posebnosti posameznih držav in se pripravlja na potovanja.
Sam sebe opiše kot nekoliko drugačnega popotnika. "Ja, jaz sem bolj piflar," je priznal. Ko se odpravi v kraj, kjer še ni bil, se namreč rad že vnaprej pozanima o njegovi zgodovini, geografiji in znamenitostih. Potovanja zanj niso samo priložnost za oddih, temveč tudi za spoznavanje novih kultur.
Na seznamu želja ima Južno Ameriko
Med kraji, ki jih Viktor še ni obiskal, ga posebej privlači Južna Amerika. Rad bi raziskal Brazilijo, Argentino in Čile. Pri tem pomembno vlogo igra tudi njegovo znanje španščine, pa tudi zanimanje za nogomet.
Prav Južna Amerika je tako ena od njegovih večjih potovalnih želja.
Nova sezona oddaje Na lovu se začne 25. novembra ob 20. uri na POP TV in VOYO.

Viri: Council of Europe, Language Learning, European Commission



















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV