78-letni ameriški režiser Martin Scorsese je nedavno v članku za revijo Harper's Magazine ostre puščice usmeril v ponudnike spletnih pretočnih vsebin oz. bolj v same algoritme, ki vplivajo na izbiro gledalca, saj mu izbiro poenostavijo. Že res, da se včasih človek ne more odločiti, kateri film bi si pogledal, a prav strojno učenje naj bi razvrednotilo gledalca in po mnenju Scorseseja tudi "razvrednotilo, omalovaževalo in zmanjšalo pomen filma in kinematografov," sam film pa je zreduciran na vsebino (t. i. 'content'). Algoritmi, ki ponujajo vsebine glede na navade gledalca, po njegovem mnenje uničujejo film kot obliko umetnosti in "gledalca vidijo zgolj in samo kot potrošnika," ponudbo pa nam omejijo na le določeno vsebino oz. žanr(e). Po mnenju ameriškega režiserja s tem razumevanje umetniške vrednosti nima več prave vrednosti.
Ponudniki spletnih pretočnih vsebin z algoritmi ugotavljajo, kaj njihove gledalce zanima, analizirajo njihovo obnašanje in jim na podlagi tega še več podobnega servirajo na zelo prepričljiv način, saj je to precejšnje zagotovilo, da bodo obdržali svoje občinstvo. Tako kot v marketingu, ki je danes usmerjen v točno določeno občinstvo, se tudi novodobni ponudniki filmskih vsebin osredotočajo na personalizacijo ponudbe in na posebne načine opozarjajo ali izpostavljajo gledalcu 'prijazne' vsebine (bodisi z barvami, dodatnimi izpostavitvami, prilaganjem prikaznih sličic ipd.).
Tu gre v resnici za boj med nekdanjimi in novodobnimi silami, saj tudi pretekli sistem ni (bil) popoln in je zabavna industrija tudi pred pojavom tehnoloških podjetij določala, kateri filmi bodo prišli do gledalcev, s tem pa določala tudi, kaj je 'prava' umetnost in kaj ne.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV