Bila je ena najlepših igralk Jugoslavije, nato se je njeno življenje tragično končalo

Sonja Savić se je rodila 15. septembra 1961 v Čačku. Po podatkih Muzeja gledališke umetnosti Srbije je na filmu debitirala leta 1977 v filmu Leptirov oblak, nato pa se je njena kariera hitro razvijala.

Študirala je na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in v osemdesetih letih postala ena vidnejših igralk jugoslovanske kinematografije. Med njenimi najbolj znanimi filmi so Šećerna vodica, Davitelj protiv davitelja, Balkanski špijun, Una in Mi nismo anđeli, navaja muzejski arhiv.

Njena priljubljenost je posebej narasla v osemdesetih, ko je nastopala v filmih, ki so pozneje postali klasike jugoslovanske kinematografije.

Radio Slobodna Evropa je ob njeni smrti izpostavil, da je Savićeva s svojim igralskim pristopom tudi na videz običajnim vlogam znala dati posebno težo. Njena kariera je bila povezana tako s komercialnejšimi filmi kot z bolj zahtevnimi in eksperimentalnimi umetniškimi projekti.

Pri 23 letih je igralka prejela zlato areno v Pulju, eno najpomembnejših filmskih priznanj v nekdanji Jugoslaviji. Nagrado ji je prinesla glavna vloga v filmu Šećerna vodica, v katerem je zaigrala ob Zoranu Radmiloviću in svojem sošolcu s fakultete Svetislavu Gonciću.

S tem pa se njen niz uspehov še zdaleč ni končal. Za vlogo v filmu Život je lep je leta 1985 prejela priznanje na filmskem festivalu v Benetkah, s čimer je svoj igralski talent potrdila tudi na mednarodnem prizorišču.

Savićeva se ni omejila samo na igranje. V poznejših letih se je ukvarjala tudi z režijo, eksperimentalnim filmom, glasbo in različnimi multimedijskimi projekti.

Prav zaradi svoje drugačnosti je veljala za eno bolj samosvojih osebnosti tedanje kulturne scene. Ni skrivala kritičnega odnosa do družbenih in političnih razmer, po razpadu Jugoslavije pa je njeno ustvarjanje postajalo vse bolj povezano z alternativnimi umetniškimi oblikami.

Za uspehom na filmskem platnu se je skrivala precej bolj zapletena osebna zgodba.

Savićeva se ni poročila in ni imela otrok. V poznejših letih se je vse bolj umikala iz osrednjega javnega življenja, hkrati pa so se v medijih pojavljale zgodbe o njenih težavah z drogami.

Igralka je umrla 23. septembra 2008 v Beogradu, le nekaj dni po 47. rojstnem dnevu. Takratni časopisni zapisi so poročali, da je umrla v stanovanju, zdravniki pa so lahko ob prihodu le še potrdili smrt.

Zapuščina slavne igralke je shranjena v Donji Gorevnici pri Čačku, kjer hranijo tudi njeno umetniško zapuščino. Tako si je želela njena mama Mikaina, ki je o svoji hčerki povedala: "Kaj naj ji rečem? Da je ne bom nikoli pozabila, da jo pogrešam in jo prosim, naj pride v moje sanje, da jo pobožam, poljubim in objamem ... Nimam več nikogar. Tam je njeno najljubše drevo. Nikoli ni prišla mimo, ne da bi se prekrižala in trikrat poljubila drevo. Vedno je prosila: 'Ne posekajte mi hrasta'."

Kljub tragičnemu koncu je Savićeva za seboj pustila izjemno bogato igralsko zapuščino. V svoji karieri je nastopila v več kot 50 filmskih projektih, številne njene vloge pa so ostale del spomina na jugoslovanski film.

Med njenimi zadnjimi vidnejšimi televizijskimi nastopi je bila serija Vratiće se rode, v kateri je igrala Darinko. Delo je nadaljevala skoraj do konca življenja.

Danas je ob njeni smrti zapisal, da je Savićeva s svojimi vlogami zaznamovala jugoslovansko kinematografijo osemdesetih let in da je njena smrt pomenila izgubo ene najbolj prepoznavnih igralk svoje generacije.

Sonja Savić je tako ostala zapisana kot igralka, ki je izstopala tako z videzom kot z izrazitim igralskim talentom, predvsem pa z osebnostjo, ki se ni želela prilagajati pričakovanjem. Njeno življenje je bilo veliko bolj zapleteno od podobe filmske zvezdnice, ki jo je poznalo občinstvo. Prav zaradi tega njena zgodba tudi skoraj dve desetletji po smrti še vedno vzbuja zanimanje.

Viri: Muzej gledališke umetnosti Srbije, Radio Slobodna Evropa, Danas, Gloria, Mondo