Jugonostalgiki, tega ne smete zamuditi!

Državni razred (Nacionalna klasa)

Jugoslovanska komedija iz leta 1979 pripoveduje zgodbo o beograjskem mladeniču Branimiru Mitroviću, bolj znanemu po vzdevku Flojd. Spretno se izogiba vsem odgovornostim, njegova velika strast pa so rally dirke, saj tudi sam tekmuje v razredu do 785 ccm, a si obupno želi napredovati v višji razred. Za to mora zmagati na zelo pomembni tekmi, toda noseče dekle in nepričakovani poziv v vojsko ogrozita njegove načrte.

Ko bom mrtev in bel (Kad budem mrtav in beo)

Džimi Barka, mlad sezonski delavec vprašljivih moralnih načel, se po izgubi službe poda na dolgo pot iskanja svojega mesta v družbi. Potovanje ga popelje skozi ves družbeni ustroj in zlasti obrobje socialistične Jugoslavije – od podeželja do mesta, od kmečkih zadrug, polindustrializiranih in industrijskih obratov do postindustrijske produkcije, od brezposelnosti do kratkoročnih in priložnostnih zaposlitev, od narodnozabavne glasbe do popa in rocka. Na svoji poti sreča tudi vrsto žensk, svojo pot pa zaključi na poljskem stranišču.

Dober dan za delo (Dobar dan za posao)

Armin, ki je že dolgo nezaposlen, se odpravi na razgovor za obetavno službo šolskega hišnika. Na poti naleti na prometno nesrečo in ko končno prispe do šole, je delovno mesto že oddano. Da bi preskrbel sina in nosečo ženo, se zaposli kot varnostnik v klavnici. Kmalu pa ugotovi, da tamkajšnji delavci kradejo. Odloči se, da bo naredil, kar je prav, in krajo prijavi lastniku klavnice ... Bosanski film slovenskega režiserja Martina Turka je po avtorjevih besedah portret človeka, ki je predober za ta svet.

Boško Buha (Boško Buha)

Film pripoveduje resnično zgodbo o skupini otrok, ki so se po izgubi staršev v drugi svetovni vojni pridružili jugoslovanskim partizanom. V središču je najmlajši heroj revolucije, pionir in partizan Boško Buha, ki je postal idol številnih jugoslovanskih otrok. Otroštvo njegove generacije je bilo surovo prekinjeno z vojno, zaradi katere so Boško in njegovi vrstniki morali prehitro odrasti. Med bitkami pa je včasih še vedno prevladala želja po igri, otroški radoživosti in prvi ljubezni.

Postali bomo prvaki sveta (Bićemo prvaci sveta)

Film, posnet po resnični zgodbi, je nastal v koprodukciji Srbije, Slovenije, Hrvaške, Makedonije ter Bosne in Hercegovine, sledi pa viziji štirih prijateljev, ki so po 2. svetovni vojni zavetje pred vsiljivo politiko našli v športu in osnovali legendarno jugoslovansko košarkarsko šolo, kjer so se pod koši razvijali novi talenti. Trnova pot glavne protagoniste vodi prek številnih preprek, vse do svetovnega košarkarskega prvenstva v Ljubljani, kjer je na nepozabni tekmi jugoslovanska reprezentanca premagala ZDA in prvič osvojila naslov svetovnega prvaka.

Zenit (Zvizdan)

Zenit je zgodba o prepovedani ljubezni, njeni krhkosti, a tudi o njeni moči. Zgodba zajema tri desetletja v dveh sosedskih vaseh, obremenjenih z zgodovinskimi konflikti. Prva zgodba se odvija leta 1991 – predvojni pretresi, prve barikade in napetost med vasema so na vrhuncu in nikakor niso dobro okolje za kakršno koli ljubezen, kaj šele za dva mlada človeka iz različnih vasi. Druga zgodba se odvija leta 2001 – vojna je končana, a ne pozabljena. Brazgotine so še tu in jih še ni moč povsem odmisliti. Tretja zgodba se odvija leta 2011 – napetosti in sumničenja so še zmeraj prisotna, a občutek, da je čas za nov začetek, je tudi prisoten. Film je nastal na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji.

Biser Bojane (Biser Bojane)

Srbsko-argentinski film v ospredje postavlja Đorđa Popovića, mladega zdravnika iz Beograda, ki prejme anonimni klic, naj spozna svojega očeta. Đorđe je do tega trenutka živel v prepričanju, da je njegov oče mrtev, pa vendarle se odloči poiskati njegovo identiteto. Odpravi se v Črno goro in mimogrede spozna Lolo, mlado kajterko in hčerko policijskega inšpektorja, ki potuje na Ado Bojano. Njegov oče, Nikola Popović, po dolgoletni prestani zaporni kazni odide iz zapora v Trstu in se na hitro odpravi v Črno goro po skrite diamante, ki so bili že zdavnaj ukradeni v evropskih zlatarnah. Nikola je sicer pripravljen na vroč sprejem policije in bivših partnerjev, ki si želijo dokopati do diamantov, na srečanje s 25-letnim sinom pa ne.

Dekliški most (Devojački most)

Vojni film iz leta 1976 sledi skupini jugoslovanskih partizanov, ki prejme posebno nalogo izjemne pomembnosti. Vodstvo se je z nemškimi silami dogovorilo za menjavo ujetnikov, ki se bo odvila na Dekliškem mostu. Marko, Đorđe, Kosmajac in Jelena morajo tja varno pripeljati devet nemških vojakov, vključno z dvema oficirjema, kar pa se izkaže za velik izziv. Ozemlje je pod nadzorom okupatorja, ki ustrahuje prebivalstvo ter širi grozo, smrt in uničenje. Poleg tega da se morajo partizani spretno izogibati nemškim strelom, pa je pred njimi tudi notranji boj z lastnimi strahovi in bolečimi spomini.

Vonj po poljskem cvetju (Miris poljskog cveča)

Drama se osredotoča na igralca, ki brez razloga zapusti gledališki oder, da bi živel pri svojem prijatelju na ladji. Njegovi prijatelji in znanci kmalu izvejo za njegovo potezo in ga skušajo pregovoriti, naj se vrne v gledališče. Ko jim ne uspe, se sami prav tako odpravijo na breg reke, kjer skušajo najti svobodo in ponovno zaživeti. Toda do kakšnih zaključkov bodo prišli?

Plastični Jezus (Plastični Isus)

Tom je mladenič iz Zagreba, ki pride v Beograd snemat film, kar pa mu ne gre najbolje od rok. Je popolnoma brez denarja in spusti se v vrsto ljubezenskih vez. Nikogar in ničesar ne spoštuje in nasprotuje vladajočemu sistemu, družbenemu redu in ideologijam. Ko se zaplete v še eno ljubezensko afero, se ta izkaže za usodno. Film vključuje dokumentarne izseke, ki prikazujejo življenje v tedanji Jugoslaviji, zlasti v kontekstu študentskih protestov leta 1968 in kulta osebnosti voditelja Tita. Zaradi kontroverzne vsebine je bil film še pred premiero prepovedan, režiser Stojanović pa je bil zaradi sovražne propagande obsojen na tri leta zapora.

Lepota greha (Lepota poroka)

V odmaknjenih goratih vasicah v Črni gori življenje ljudi že stoletja narekujejo strogi zakoni, stika s sodobno civilizacijo pa skoraj nimajo. Kljub temu se mlad par odloči, da se bo odpravil iskat boljše življenje na bolj svobodomiselno obalo. On dobi službo v tovarni soli, ona pa v nudistični koloniji. Znajdeta se v povsem drugačnem okolju, kjer vlada sproščeno in uživaško vzdušje, in odpre se jima nov pogled na svet.

Varljivo poletje '68 (Varljivo leto '68)

Poletje leta 1968 je za srednješolca Petra polno ljubezni. Istočasno se zaljubi v več žensk, večinoma zrelih in že poročenih. Med njimi je tudi njegova profesorica sociologije, zaradi katere si na maturi za temo izbere marksizem. V želji, da bi končno našel žensko svojega življenja, se Petar znajde v več kočljivih in komičnih situacijah, kar njegovega nepopustljivega očeta, ki meni, da je treba mladino vzgajati s trdo roko, spravlja ob živce. Ko končno najde svojo veliko ljubezen, pa jo prekine tedanje burno družbeno dogajanje.