Odkrit izjemen filmski zaklad, ki je presenetil strokovnjake po vsem svetu

Družina iz Michigana je med pospravljanjem podstrešja naletela na škatlo z okoli desetimi starimi filmskimi koluti. Kot poroča Library of Congress, je bil med njimi tudi izjemno redek posnetek Georgesa Mélièsa, ki je veljal za izgubljenega več kot stoletje.

Film je bil posnet leta 1897, v obdobju, ko je bila filmska umetnost še v povojih in je šele začela pridobivati umetniško in dokumentarno vrednost. Po ocenah filmskih zgodovinarjev, ki jih navaja British Film Institute, gre za izjemno pomemben vpogled v zgodnje eksperimentalno obdobje kinematografije.

Georges Méliès je znan kot eden najpomembnejših pionirjev filma, ki je s svojimi inovacijami ustvaril temelje filmskih posebnih učinkov. Njegovo najbolj znano delo, film Potovanje na Luno, velja za prelomnico v zgodovini filma.

Kot pojasnjujejo strokovnjaki iz Smithsonian Institution, je Méliès v poznih devetdesetih letih devetnajstega stoletja eksperimentiral z montažo, iluzijami in vizualnimi triki, ki so bili za tisti čas revolucionarni.

Najdeni film iz leta 1897 je dolg približno 45 sekund in predstavlja eno njegovih zgodnjih eksperimentalnih del, ki so nastala v obdobju, ko je film šele prehajal iz tehničnega izuma v umetniški medij.

Zgodba o tem, kako je film prišel v Michigan, še ni popolnoma razjasnjena. Naj pa bi bil del zasebne zbirke, ki je skozi desetletja zamenjala več lastnikov, dokler ni končal na podstrešju družinske hiše.

Filmski arhivi pogosto poročajo, da so zgodnji koluti preživeli le po naključju, saj so bili narejeni iz zelo občutljivih materialov, ki se hitro poškodujejo ali razgradijo. Prav zato je vsaka ohranjena kopija iz tega obdobja izjemno redka.

Po odkritju je bil film takoj predan ekipi iz Library of Congress, kjer so ga strokovnjaki digitalizirali in zaščitili za prihodnje generacije.

Kot poudarjajo raziskovalci iz British Film Institute, takšna odkritja pomagajo bolje razumeti razvoj filmske umetnosti, saj omogočajo vpogled v eksperimentalne faze, ki so oblikovale sodobno kinematografijo.

Digitalizacija omogoča tudi širši dostop javnosti, kar pomeni, da lahko zgodovinsko pomembne vsebine dosežejo raziskovalce, študente in ljubitelje filma po vsem svetu.

Odkritje izgubljenega filma Georgesa Mélièsa ni pomembno le za filmsko zgodovino, temveč tudi za širše razumevanje kulturne dediščine. Kot navaja Smithsonian Institution, vsak takšen najden artefakt dopolnjuje mozaik zgodnjega razvoja umetnosti in tehnologije.