Pri 29-ih letih je spoznal, da gre njegovo življenje v napačno smer

Preden je postal svetovno znan obraz, je preživljal obdobje, o katerem je pozneje govoril precej odkrito. V svojih dvajsetih se je spopadal z alkoholom in drogami, hkrati pa z zelo nizko samopodobo in občutkom, da ne ve povsem, kam gre njegovo življenje.

Pri 29 letih se je odločil, da mora nekaj spremeniti. Avgusta 2004 je postal trezen, od takrat pa je minilo več kot 22 let.

Cooper je o obdobju svojih dvajsetih pozneje govoril precej neposredno.

V intervjuju za GQ je povedal, da je bil pri 29 letih soočen z dejstvom, da bo, če bo nadaljeval po isti poti, verjetno sabotiral svoje življenje. V tistem obdobju je imel težave z alkoholom in drogami, obenem pa se je boril z občutkom negotovosti in zelo nizko samopodobo.

Njegova kariera se je sicer že začela razvijati. Nastopal je v televizijski seriji Alias, pozneje je dobil vloge v filmih, ki so mu počasi odpirali vrata Hollywooda. A notranji občutek uspeha ni sledil temu, kar se je dogajalo navzven.

Leta 2022 je v podcastu SmartLess razkril, da je bil v tistem obdobju zasvojen s kokainom in da je imel zelo nizko samopodobo. Omenil je tudi, da je bil po odhodu iz serije Alias izgubljen in da se je počutil, kot da se je znašel na napačnem mestu v življenju.

V zgodbi o zasvojenosti pogosto iščemo velik trenutek. Dogodek, ki vse spremeni. Dramatičen padec, reševanje, zdravljenje in nato popoln preobrat. Pri Cooperju je bila zgodba bolj zapletena.

Eden od pomembnih trenutkov je bil povezan z njegovim prijateljem Willom Arnettom. Cooper je pozneje povedal, da je Arnett z njim opravil neprijeten, a pomemben pogovor. Arnett mu je dal vedeti, da njegovo vedenje ni bilo takšno, kot ga je sam videl. Cooper je ta pogovor opisal kot trenutek, ko je prvič zares prepoznal, da ima težavo.

Kmalu zatem je začel spreminjati svoje življenje. Avgusta 2004 je postal trezen. Takrat še nihče ni mogel vedeti, kako dolgo bo sprememba trajala.

Posebej zanimivo je, da je Cooper svojo odvisnost pustil za seboj preden je postal svetovna zvezda. Njegov velik preboj je prišel šele nekaj let pozneje, ko je leta 2009 nastopil v filmu The Hangover. Takrat je bil star 34 let.

Cooper je pozneje poudaril, da njegova težava z alkoholom in drogami ni bila posledica slave. Pravzaprav je skozi najtežje obdobje šel še pred tem, ko je njegova prepoznavnost eksplodirala.

Leta 2023 je Cooper v oddaji Running Wild with Bear Grylls govoril o svoji preteklosti in povedal, da je postal trezen pri 29 letih ter da je bil po njegovih besedah zelo srečen, da mu je uspelo. Takrat je imel za seboj že 19 let treznosti. Danes je ta številka še večja. Od avgusta 2004 je minilo več kot 22 let.

Pri tem je zanimivo, da svoje preteklosti ne predstavlja kot nekaj, kar bi moral izbrisati. Nasprotno. Izkušnja je ostala del njegovega življenja in tudi njegovega igralskega dela.

Ko je leta 2018 zaigral Jacksona Mainea v filmu A Star Is Born, človeka, ki se bori z alkoholom in drogami, mu je lastna preteklost omogočila globlje razumevanje lika. Cooper je povedal, da mu je njegova izkušnja pomagala pri vstopu v vlogo.

Preteklost tako ni izginila. Toda ni mu več določala prihodnosti. Zasvojenost ni vprašanje šibkega značaja Cooperjeva zgodba je lahko zanimiva tudi zato, ker razbija precej razširjeno predstavo o zasvojenosti. Ni nujno, da človek na začetku prepozna, kaj se z njim dogaja. Ni nujno, da je videti kot nekdo, ki potrebuje pomoč. In ni nujno, da ima težava en sam vzrok.

Ameriški Nacionalni inštitut za zlorabo alkohola in alkoholizem (NIAAA) alkoholno motnjo uporabe opredeljuje kot zdravstveno stanje, pri katerem človek težko nadzoruje uživanje alkohola kljub negativnim posledicam. Na njen razvoj vplivajo različni dejavniki, med drugim biološki, okoljski in vedenjski.

Tudi pri drugih oblikah zasvojenosti strokovnjaki opozarjajo, da ne gre preprosto za pomanjkanje volje.

Ameriška uprava za duševno zdravje in zlorabo psihoaktivnih snovi, poudarja, da so motnje zaradi uporabe psihoaktivnih snovi kompleksna zdravstvena stanja, pri katerih so učinkovita zdravljenja na voljo in je okrevanje mogoče.

Cooperjeva zgodba je zgodba o več kot dveh desetletjih abstinence. Toda ni edina možna oblika okrevanja.

Ameriška uprava za duševno zdravje in zlorabo psihoaktivnih snovi poudarja, da okrevanje pri alkoholni motnji uporabe vključuje proces sprememb, ki lahko poleg prenehanja škodljivega uživanja vključuje tudi izboljšanje telesnega in duševnega zdravja, odnosov, kakovosti življenja in vsakodnevnega funkcioniranja.

Za nekatere ljudi je pomembna popolna abstinenca. Drugi potrebujejo zdravila, psihoterapijo, podporne skupine ali kombinacijo različnih oblik pomoči.

In prav zato ni koristno govoriti o enem samem receptu. Vsak človek potrebuje svojo pot.

Ko se ozremo na Cooperjevo življenje danes, je skoraj nenavadno pomisliti, da je človek, ki ga povezujemo z velikimi filmskimi vlogami, oskarjevskimi nominacijami in svetovno slavo, nekoč sam dvomil, ali bo izpolnil svoj potencial.

Toda prav v tem je njegova zgodba človeška. Ni se zgodilo čez noč. Ni čakal na popoln trenutek. In ni vedel, kaj ga čaka na drugi strani odločitve.

Vedelo se je le, da pot, po kateri je hodil, ni bila več pot, po kateri želi nadaljevati. Več kot dve desetletji pozneje je rezultat te odločitve še vedno del njegovega življenja. Ne kot etiketa. Ne kot njegova celotna identiteta. Ampak kot del zgodbe o človeku, ki je pri 29 letih ugotovil, da mora svoje življenje obrniti v drugo smer.

Človeka ne določa samo obdobje, v katerem se je izgubil. Včasih ga veliko bolj določi odločitev, da se začne iskati nazaj.