Zaradi nje je zapustil ženo in otroke

Ameriška filmska diva Ava Gardner, ki je umrla pred 36 leti, še danes velja za eno najlepših igralk vseh časov. Obdobje zlatega Hollywooda je zaznamovala z neprekosljivo ženstvenostjo in prefinjenostjo. Čeprav je v svoji karieri upodabljala vojvodinje, baronice in druge dame plemiškega rodu, na začetku kariere ni kazala znakov sofisticiranosti.

"Čeprav mi mnogi ne verjamejo, sem vedno bila dekle s podeželja in živim po teh vrednotah," je govorila Ava, rojena v Grabtownu v Severni Karolini. Imela je tako močan naglas, da so se mnogi spraševali, kako ji je uspelo vstopiti v svet filma, kjer je dikcija ključnega pomena za uspeh. Kot so zapisali na AFP, se je kasneje izkazalo, da ji je prav ta severnokarolinski šarm, skupaj z naravno lepoto, odprl številna vrata.

Nič v njenem otroštvu ni nakazovalo, da bo postala hollywoodska legenda. Odraščala je v revni kmečki družini kot najmlajša od sedmih otrok. Po smrti očeta je dokončala srednjo šolo in se izobraževala za tajnico.

Usoda se ji je obrnila leta 1940, ko jo je v New Yorku fotografiral njen svak Larry Tarr. Njena fotografija v izlogu njegovega studia je pritegnila pozornost Barnarda Duhana, uslužbenca gledališča Loews. Poskušal je dobiti njen kontakt, a ga je recepcionistka zavrnila. Duhan se je takrat predstavljal kot lovec na talente za studio Metro-Goldwyn-Mayer (MGM) in iskal novo igralko. Ko so poslali Avine podatke v MGM, je studio takoj prepoznal njen potencial, čeprav ni imela izkušenj z igranjem ali popolne dikcije. Louis B. Mayer je o njej znano zapisal: "Ne zna peti, ne zna igrati, ne zna govoriti – ampak je sijajna!"

Podpisala je pogodbo z MGM, nekaj let igrala manjše vloge, preboj pa je doživela leta 1946 s filmom The Killers (Ubojci). V petdesetih letih so sledili veliki uspehi. Kariero je gradila desetletja, ameriški filmski inštitut pa jo je uvrstil med 25 največjih filmskih legend, so zapisali pri Vanity Fair.

Avtobiografski pogovori, zbrani v knjigi "Ava Gardner: The Secret Conversations" britanskega novinarja Petra Evansa, so razkrili intimnejše podrobnosti njenega življenja in razmerij.

Zasebno življenje je bilo burno. Kratki zakoni z Mickeyjem Rooneyjem in Artiejem Shawom niso dolgo trajali, tretji zakon s Frankom Sinatro pa je zaznamoval njeno življenje. V avtobiografiji je priznala, da je bil Sinatra ljubezen njenega življenja, on pa je zaradi nje zapustil svojo ženo in otroke, kar je sprožilo ogromen škandal.

Sinatra se je vanjo zaljubil, še preden sta se spoznala. Ko je videl njeno fotografijo, je dejal: "Nekega dne se bom poročil z dekletom s te fotografije." Njegova ljubezen do nje je bila tako močna, da je zapustil svojo takratno ženo Nancy Barbato in njune otroke, kar je v ZDA sprožilo velik škandal. Njuna zveza je bila strastna in destruktivna – polna alkohola, ljubosumja, nezvestobe in hudih prepirov. Kljub temu sta ostala globoko povezana.

Ko je Sinatrina kariera doživela krizo, mu je Ava pomagala pridobiti vlogo v filmu From Here to Eternity (Od tod do večnosti), ki mu je prinesla oskarja in vrnitev na vrh hollywoodske scene. Kljub temu je zakon razpadel. Ava je dvakrat zanosila, a je obe nosečnosti prekinila, saj je menila, da njuna zveza ni bila primerno okolje za otroka. "Komaj smo znali poskrbeti zase. Kako naj bi skrbeli za otroka?" je pozneje povedala.

Po ločitvi je živela umirjeno, zadnja leta preživela v Londonu, kjer jo je pestilo slabo zdravje. Umrla je 25. januarja 1990. Čeprav sta bila razvezana, ji je Sinatra ostal zvest do smrti – financiral je njeno zdravljenje in ji vsako leto pošiljal cvetje za rojstni dan. Ko na koncu življenja ni mogla več govoriti, so medicinske sestre prislonile telefon k njenemu ušesu, Frank pa ji je pripovedoval zgodbe in ji govoril, da je ljubljena.